Tatjana Bobnar bi lahko bila ministrica, v policijo pa bi se težko vrnila

Slovenija 31. Jan 202505:17 11 komentarjev
Pričanje Tatjane Bobnar na preiskovalni komisiji
Foto: Borut Živulović/BOBO

Poleg tega, da bo zaradi krivega pričanja ovadila Boštjana Lindava, bo preiskovalna komisija pod vodstvom poslanca Gibanja Svoboda Aleša Rezarja pristojnemu organu predlagala, da nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar odvzame dovoljenje za dostop do zaupnih podatkov, ki se nanašajo na javno varnost oziroma obveščevalno in varnostno dejavnost države. V uradu predsednice republike Nataše Pirc Musar poudarjajo, da morebiten tovrsten ukrep ne bi vplival na delo Bobnar na mestu svetovalke za človekovo varnost. Bi pa očitno v takšnem primeru imela težave, da se vrne na delovno mesto, ki jo čaka v policiji. Če pa bi si denimo želela znova postati ministrica, težav ne bi bilo.

Državni zbor je parlamentarni komisiji, ki preiskuje sume nedopustnega vmešavanja politike v delo policije in drugih državnih organov, v četrtek naložil, naj organom pregona naznani sum, da je nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav storil kaznivo dejanje krive izpovedbe.

Prav tako mora preiskovalna komisija po sklepu državnega zbora organu, ki je pristojen za izdajo dovoljenj za dostop do zaupnih podatkov, predlagati, da zoper nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar “sproži postopek varnostnega preverjanja in zavrnitve izdaje dovoljenja” za dostop do zaupnih podatkov z delovnega področja državnih organov, ki se nanašajo na javno varnost oziroma obveščevalno in varnostno dejavnost države.

Kot razlog za tak predlog je v sklepu naveden “utemeljen dvom o zanesljivosti in lojalnosti Tatjane Bobnar” za varno obravnavanje omenjenih zaupnih podatkov. Sklepa je podprla večina poslancev Gibanja Svoboda in – kljub drugačni napovedi – trojica poslancev SD, poslanci Levice pa so se vzdržali oziroma niso glasovali.

Rezar ne dvomi, da postopki zoper Lindava in Bobnar ne bi bili uspešni

Predsednika preiskovalne komisije Aleša Rezarja smo vprašali, kateremu organu bo predlagal ukrepanje zoper Bobnar, a na naše vprašanje ni odgovoril. Po zakonu o tajnih podatkih je sicer za varnostno preverjanje zaposlenih na notranjem ministrstvu in v drugih organih in organizacijah, če ne gre za opravljanje obrambnih dolžnosti in vojaške službe, zadolženo ministrstvo za notranje zadeve.

Rezar po četrtkovem sprejemu vmesnega poročila o aretaciji ruskih vohunov, s katerim je koalicija predsednika vlade Roberta Goloba razbremenila obtožb o vplivanju na datum aretacije ruskih vohunov, zadovoljstva ni skrival. Poudaril je, da so postopki zoper Lindava in Bobnar, ki sta na tajnem zaslišanju pred komisijo izpostavljala domnevno Golobovo vmešavanje v datum aretacije, zdaj v rokah organov pregona in pristojnih institucij.

Od njih pričakuje, da bodo “odigrali svojo vlogo”, pri tem pa naj bi jim bila v pomoč dokumentacija preiskovalne komisije. “Pri Bobnar bodo pristojne institucije ugotovile, ali gre za kršenje integritete, da se ji odvzame dostop do tajnih podatkov, ali ne,” je dejal Rezar. Ob tem je izrazil dvom, da postopki proti Lindavu in Bobnar ne bi bili uspešni, saj da je komisija zoper njune navedbe zbrala številne dokaze.

Če bi ji odvzeli dostop do zaupnih podatkov, bi se težko vrnila v policijo

Zanimalo nas je, ali bi v primeru odvzema dovoljenja za dostop Bobnar do tajnih podatkov to vplivalo na njeno delo v uradu predsednice republike Nataše Pirc Musar. V uradu so nam odgovorili, da ne bi. “Svetovalka predsednice republike za človekovo varnost Tatjana Bobnar pri svojem delu v uradu ne opravlja nalog s področja nacionalne varnosti in tudi ne dostopa do dokumentov s tega področja. Svoje delo v uradu predsednice republike bo normalno opravljala še naprej,” so navedli.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar
Nataša Pirc Musar (Foto: Borut Živulović/F. A. Bobo)

Morebitni odvzem pooblastil za dostop do tajnih podatkov prav tako ne bi vplival, če bi se Bobnar morda želela vrniti na ministrsko mesto. Zakon o tajnih podatkih namreč določa, da lahko do zaupnih podatkov v zvezi z opravljanjem svoje funkcije brez dovoljenja za dostop pridejo predsednik republike, predsednik vlade, poslanec, generalni sekretar državnega zbora, državni svetnik, minister in predstojnik državne službe, sodnik, državni tožilec …

Če bi se Bobnar po prenehanju mandata svetovalke predsednice republike želela vrniti v policijo, kjer ji miruje delovno razmerje, pa bi imela v primeru odvzema dovoljenja za dostop do tajnih podatkov težave. Kot je navedel njen odvetnik Luka Švab, so bile Tatjani Bobnar z vmesnim poročilom Rezarjeve preiskovalne komisije kršene temeljne človekove pravice. Ob tem je napovedal, da bosta z njegovo stranko za “ugotavljanje odgovornosti vpletenih” uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje