Menu Item
Gotovo ste na robu gozda ali na travniku že kdaj opazili več metrov visoko rastlino, ki jo krasi več belih ali pa zeleno-belih cvetov. Čeprav je videti povsem nenevarna, naj vas njen videz ne zavede. Gre za orjaški dežen, strupeno rastlino, ki lahko ob stiku povzroči hude opekline. Kako ukrepati in kako se zaščititi? Ter na katere rastline morate biti v naravi še pozorni?
Ko sem prišla s sprehoda, sem doma na roki opazila nenavaden madež, ki je bil videti, kot da bi se močno opekla, pripoveduje bralka. “Pomislila sem, da me je pičila kakšna neobičajna žuželka,” pravi.
Izkazalo se je, da je vzrok opekline povsem nekaj drugega. Med potjo je očitno prišla v stik z orjaškim dežnom. Gre za invazivno tujerodno vrsto iz družine kobulnic, njegova domovina pa je zahodni Kavkaz. Rastlino ste gotovo že kdaj opazili na kakšnem travniku ali robu gozda, saj v višino zraste od treh do pet metrov, številni beli ali zeleno-beli cvetovi pa so združeni v velika socvetja.
Rastlina je zelo strupena, saj vsebuje fototoksične furanokumarine in povzroča fitofotodermatitis. “Furanokumarini so snovi, ki pod ultravijolično svetlobo povzročijo vnetje, s tem pa fototoksično reakcijo na koži,” razlaga doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, specialistka dermatovenerologije in predstojnica Dermatovenerološke klinike na ljubljanskem UKC.
Povedano drugače: če boste prišli v stik s sokom orjaškega dežna, ta del telesa pa izpostavili soncu, se lahko na vaši koži pojavijo opekline. Po besedah Planinšek Ručigaj se rdečina, mehurji in v hujših primerih ranice pojavijo v roku od 24 do 48 ur po izpostavitvi UV-sevanju.
“Spremembe, ki se pojavljajo na koži, imajo lahko obliko listov ali trav, ki so prišle v stik s kožo. Lahko so podolgovate, okroglaste … Pogosto so take spremembe na rokah, golenih in obrazu,” pravi. Najpogosteje se pojavijo pri ljudeh, ki delajo v naravi; denimo kmetovalcih, vrtnarjih in cvetličarjih ter pri tistih, ki so v stik z rastlino prišli na domačem vrtu ali travniku. Pogoste so tudi pri pohodnikih in otrocih.
Občasno se lahko takšne poškodbe pojavijo tudi pri kuharjih oziroma barmanih, ki rastline uporabljajo pri kuhanju ali pripravi pijač. Orjaški dežen namreč ni edina rastlina, ki povzroča takšne opekline. Spremembe na koži najpogosteje povzročajo še gomolji zelene, listi paradižnika, vinska rutica, listi kumar in fižola, peteršilja in pastinaka, fig ter različne ozkolistne trave.
“Kadar so poškodbe kože globlje, lahko dolgotrajno pustijo hiperpigmentacije — temnejša obarvanja na teh predelih, redkejše pa so trajne brazgotine,” pravi Planinšek Ručigaj.
Oteklina, rdečina z mehurji in pekoč občutek
Poleg rastlin, ki povzročajo fitofotodermatitis, po besedah Tanje Planinšek Ručigaj obstajajo še takšne, ki povzročajo podobne opekline. Za kakšne poškodbe gre, običajno ugotovi dermatovenerolog, kamor ob neprepoznavanju madežev na koži in ob hujših reakcijah bolnika napoti družinski zdravnik.
Trni, bodice, nazobčani ali koničasti listi rastlin na koži povzročajo mehanske poškodbe in rane. Takšne rastline so koprive, šipek, robide, kaktusi, citrusi, bodeča neža in številne druge. “Ob teh mehanskih poškodbah pa se lahko sproščajo še mlečki oziroma drugi izločki, kot so histamin, serotonin in acetilholin, ki povzročajo vnetje na koži.”
O takšni reakciji so pred leti poročali ameriški mediji, ko je 7-letni deček skupaj s sestro v Kaliforniji obiral limone in pomaranče. Kako so bile poškodbe videti, si poglejte na fotografiji spodaj.
Iritativni kontaktni dermatitis medtem povzročajo rastline, ki izločajo proteolitične encime in pa kalcijev oksalat, ki kemijsko draži kožo. Na mestu stika se pojavijo oteklina, rdečina z mehurji in pekoč občutek. Tovrstne reakcije povzročajo nekatere užitne in okrasne rastline, pojasnjuje Planinšek Ručigaj, kot so mlečkovke, kačnikovke, narcisovke, lilijevke, lukovke, bromelijevke, ustnatice, bugenvilovke, agavovke in češminovke.
Druga vrsta reakcij na koži pa je alergijski kontaktni dermatitis. Ta se pojavi ob stiku z rastlinami, ki izločajo alergogene snovi (fenoli, kinoni, terpeni iz eteričnih olj, derivati poliacetilena, seskviterpen laktoni), na katere je koža že predhodno občutljiva. Torej je oseba v preteklosti že prišla v stik z določeno rastlino in je nanjo razvila alergijo. Na koži se pojavita rdečina in oteklina, če smo bili z rastlino dlje časa v stiku, pa so lahko prisotni tudi mehurčki ali luščenje.
Kako se zaščititi?
Planinšek Ručigaj svetuje, da v prvi vrsti ravnamo preventivno, torej da imamo v okolju, kjer bi lahko prišli v stik z določenimi rastlinami, oblečena oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Na vrtu ali pa pri odstranjevanju orjaškega dežna je priporočljiva uporaba zaščitnih rokavic.
Tudi uporaba sončne kreme, ki nas ščiti pred UV-žarki, lahko zmanjša reakcijo v primeru fitofotodermatitisa. Če pa smo opeklino na koži že opazili, je dotično mesto priporočljivo hladiti, “ob čemer dodamo kortikosteroidne lokalne pripravke, ki blažijo vnetje”. Ob hujših bolečinah bolnik občasno potrebuje tudi analgetike.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje