Telovadba v šolah: prhe so, a jih dijaki ne uporabljajo. Zakaj?

Slovenija 20. Sep 202405:15 11 komentarjev
srednješolci igrajo košarko
Fotografija je simbolična (Foto: PROFIMEDIA)

Srednješolci vse manj telovadijo, kar vodi tudi v debelost in druge zdravstvene težave. Vrstijo se pozivi, naj se na šolske urnike uvrsti več ur športne vzgoje. Ob tem pa nekateri opozarjajo, da je motivacija dijakov za vadbo v šoli, ko se morajo preobleči, preznojiti in znova vrniti k pouku, manjša. So dijakom v šolah na voljo ustrezne garderobe s prhami? Tiči vzrok za to, da se dijaki ne prhajo, v kratkih odmorih med eno in drugo uro?

Ko smo poleti ugotavljali, zakaj iz športnega otroka nastane “debel” srednješolec, je več sogovornikov opozorilo, da lahko odraščajočim najstnikom oviro pri vadbi v šoli predstavlja tudi to, da se morajo sredi pouka preobleči, preznojiti, ponovno urediti in oditi na naslednjo uro.

Športna psihologinja Tina Jeromen, ki vodi Psiholab, je izpostavila spremembe, ki jih v času adolescence doživi telo. “Kot otroci smo se vsi radi gibali, tekli, plezali, skakali. Mladostniki pa dobijo ogromno sporočil, da je gibanje lahko nevarno ali škodljivo. Tudi utrujenost ni več fina,” nam je povedala julija. Opaža, da imajo otroci radi telovadbo v šoli, ne marajo pa preoblačenja in tega, da se ne morejo oprhati.

omarice v šoli
Fotografija je simbolična (Foto: PROFIMEDIA)

Na podoben pojav je opozorila tudi ravnateljica Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor Andreja Zver Dobaj. Izpostavila je, da so lahko dijaki manj motivirani za telovadbo, ker se morajo preobleči sredi pouka, vaditi in nato iti nazaj k pouku. Tako recimo športni pedagog na njihovi šoli opaža, da je včasih koga težko za telovadbo motivirati dopoldne, vendar pa popoldne hodi v plačljiv fitnes.

Preverili smo, kako so urejene garderobe na nekaterih srednjih šolah, ali je dijakom po urah športne vzgoje na voljo prha in ali imajo dovolj časa, da se uredijo za nadaljevanje pouka.

Prhe so, a jih dijaki ne uporabljajo. Zakaj?

Na srednjih šolah, s katerimi smo se pogovarjali v zadnjih dneh, pravijo, da imajo pri njih dobro urejene garderobe, dijakom pa so na voljo tudi prhe. A se za prhanje po športni vzgoji večinoma ne odločajo, so povedali ravnatelji.

“Garderobe smo pred časom prenovili, dijakom je na voljo tudi nekaj prh,” je povedal ravnatelj Gimnazije Kranj Aljoša Brlogar in dodal: “Vendar je prh, če bi vsi dijaki želeli oprhati po uri športne vzgoje, premalo.” Dijaki imajo sicer med uro športa in naslednjo uro na voljo le petminutni odmor.

Nekoliko več časa imajo na voljo dijaki Srednje šole Črnomelj. Pri njih ura športne vzgoje traja 40 minut, tako da imajo na voljo dodatnih pet minut, da se uredijo, preoblečejo in pravočasno pridejo na naslednjo uro, je za N1 povedala ravnateljica Darja Bremec.

tuši v garderobi športne dvorane
Fotografija je simbolična (Foto: PROFIMEDIA)

Da je zanimanje dijakov za prhanje po urah športne vzgoje še vedno nizko, opažajo tudi v Dijaški skupnosti Celje. Nekateri dijaki v šolskih prostorih ne želijo prhati, drugi pa se raje na hitro preoblečejo in oprhajo doma.

Naj ob tem dodamo, da je verjetno marsikateremu dijaku oziroma dijakinji tudi neprijetno, da bi se tuširal s sošolci, predvsem, če tuši niso fizično ločeni med sabo. To je povsem razumljivo.

“To kaže na osebne preference in morda tudi na splošno pomanjkanje kulturnih navad po športnih aktivnostih. Menimo, da bi bilo dijake smiselno spodbujati k bolj rednemu prhanju po vadbi, saj to prispeva k boljšemu počutju in higieni,” je na naša vprašanja odgovoril predsednik skupnosti Nik Slemenšek. Dodal je, da so sicer prostorne telovadnice in urejene garderobe temelj za motivacijo dijakov.

Celjski dijaki ne občutijo časovne stiske med pripravo na uro telovadbe in po njej. Odmori so v večini šol ustrezno urejeni, športni aktivi pa so prizanesljivi, še pravi Slemenšek.

Telovadnice zasedene od prve do zadnje ure

Predlog, da bi športno vzgojo uvrstili med zadnje ure, tako da učenci po njej lahko odidejo domov, je v praksi neizvedljiv. “Športna vzgoja je med poukom. Na generacijo imamo osem oddelkov, tako da ne gre drugače. Vse tri telovadnice so zasedene od prve do zadnje ure. Super bi bilo, če bi bilo na koncu, ampak to ni mogoče,” je povedal Brlogar.

Bremec pa je opozorila, da tudi pravilnik določa, da dijak med poukom potrebuje sprostitev. “Vsaka ura športa je dobrodošla, da se telo spočije, da nabere kisika ter se pozna pri pripravi na sodelovanje in spremljanje pouka,” je povedala.

Pogoji za izvedbo športne vzgoje so po besedah ravnateljice na njihovi šoli idealne. “Imamo veliko šolsko telovadnico in urejene garderobe. Vendar je v poklicnih in tehničnih programih na urniku manj ur športne vzgoje. Naši dijaki si želijo več športa, več gibanja. Preznojenost pri nas ni problematična,” je dejala Bremec.

telovadnica v šoli
Fotografija je simbolična (Foto: PROFIMEDIA)

Večina celjskih srednjih šol ima lastne telovadnice, ki so dovolj velike, da lahko v njih trenira več razredov. “Na nekaterih šolah še vedno zaznavamo pomanjkanje dodatne športne infrastrukture, kot so notranji in zunanji fitnes prostori ter urejena zunanja igrišča ali telovadnice,” je opozoril Slemenšek.

Zadovoljni so tudi kranjski gimnazijci. Na šoli imajo sicer po besedah ravnatelja tri telovadnice, a nobena izmed njih ne ustreza sodobnim normativom. Že več let si prizadevajo za novo zunanjo športno dvorano, v vmesnem času pa del ur izvajajo bodisi na prostem bodisi na pokritem olimpijskem bazenu. “Dijaki so najbolj veseli, ko gredo smučat,” je dodal Brlogar.

najstniki igrajo odbojko
Fotografija je simbolična (Foto: PROFIMEDIA)

Letos bodo dijakom ponudili še plezanje, rolanje in lokostrelstvo

Tako na Gimnaziji Kranj kot na Srednji šoli Črnomelj bodo letos sodelovali v projektu Zmigaj, ki dijakom ponuja brezplačno vadbo v šolskih prostorih. Brlogar upa, da se bo za sodelovanje v projektu odločilo več dijakov, kot jih potrebujejo za njegovo izvedbo.

Razmišljali so tudi že o vsebinah, ki jih bodo predlagali dijakom. Poleg običajnih športov – kot so košarka, nogomet in odbojka – jim nameravajo ponuditi še plezanje, rolanje, smučanje in lokostrelstvo. “Vsebine pa bodo lahko predlagali tudi dijaki sami,” je dodal.

“Za sodelovanje v projektu smo se odločili, ker se nam zdi prav, da jim ponudimo več možnosti za gibanje. Že zdaj se marsikdo popoldne ukvarja s športom. Nekateri pa morda te možnosti nimajo in nič ni narobe, če mu priložnost ponudi šola,” je rekel.

Bremec pa je opozorila na problematiko prevozov. Razdalje so predvsem na periferiji velike, dijaki pa imajo med domom, šolo in klubom lahko tudi po več kilometrov poti.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje