"Temelji za katastrofo so bili položeni že več tednov prej"

“Temelji za katastrofo so bili položeni že več tednov prej”

Blaž Šter (Foto: Denis Sadiković/N1)

Natančno pred enim tednom je močno deževje povzročilo eno najhujših naravnih nesreč pri nas. Temelji za katastrofo so bili položeni že več tednov prej, je zapisal meteorolog na Agenciji RS za okolje Blaž Šter.

Meteorolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Blaž Šter je na družbenem omrežju X (Twitter) v nekaj objavah na kratko povzel poročilo agencije za okolje o hudem neurju in katastrofalnih poplavah, s katerimi se je Slovenija soočila konec prejšnjega tedna.

Kot je zapisal, so bili temelji za katastrofo položeni že več tednov prej. “V mesecu juliju je na primer v Mežici padlo skorajda trikrat toliko padavin, kot je dolgoletno povprečje,” je zapisal.

Že precej pred dogodkom se je nakazovalo, da nas za konec večdnevnih neurij morda čaka najhujše. Globoka zaloga s hladnim višinskim zrakom se je spustila v Sredozemlje. Nekaj, kar je bolj običajno za mesec september ali oktober, ko je v ozračju manj vlage, je dodal Šter.

Po Šterovih besedah se je vse zgodilo v le eni noči, ko so se pogoji poklopili. “Z okrepljenim jugozahodnikom nas je dosegla izjemna količina vlage nadpovprečno toplega Sredozemskega morja, obenem nas je pri tleh od severovzhoda že preplavil nekoliko hladnejši zrak.”

Nato se je, kot je razložil meteorolog, začelo večurno proženje nevihtnih celic nad alpsko-dinarsko pregrado. “Klin hladnega zraka je deloval podobno kot gorska pregrada, zato se padavine nad ravninskimi deli niso sušile. Nasprotno, dviganje zračne mase se je še okrepilo,” je dodal.

“V manj kot 10 urah je na območju Polhograjskega hribovja padlo več kot 200 milimetrov dežja. Več kot ga v povprečju pade v celem mesecu! Pas zelo močnih padavin je bil zaradi močnega jugozahodnika obsežen in je segel vse do Koroške, kjer ni padlo dosti manj, okoli 150 milimetrov,” je nadaljeval Šter.

Kot je dodal Šter, bi bile posledice dosti manjše, če bi bilo proženje le kakšnih 50 kilometrov bolj severno, kjer so takšne količine dežja manj ekstremne. “Ob izjemni namočenosti so sledile katastrofalne poplave in številni zemeljski plazovi. Kasnejše deževje je še poslabšalo situacijo,” je še zapisal.