Čeprav je v soboto kazalo, da se poletna vročina in visoke temperature poslavljajo, avgust, kot kažejo napovedi, še ni rekel zadnje. V sredo in četrtek se bo živo srebro pri nas povzpelo tja do 33 stopinj Celzija, na Hrvaškem, kjer še vedno letujejo tudi številni Slovenci, pa celo do 38 stopinj. A kmalu za tem bo znova nastopila ohladitev. Danes zvečer pa se lahko zlasti na območju Primorske, kjer ves čas velja tudi velja visoka požarna ogroženost, pojavijo tudi močnejše nevihte s točo.
Delovni teden, ki se bo začel v torek, bo razmeroma sončen in vroč – ne le v Sloveniji, temveč tudi na Hrvaškem, kjer te dni še vedno dopustujejo številni Slovenci.
Danes popoldne in zvečer bodo sicer predvsem na zahodu možne krajevne plohe in nevihte. Meteorologi pa opozarjajo, da je predvsem na Primorskem povečana verjetnost za nastanek močnejših neviht z nalivi in sunki vetra. Izključena ni niti toča. Še zmeraj pa na Primorskem velja tudi visoka požarna ogroženost.
Že v sredo in četrtek pa se bo živo srebro nad 30 stopinj Celzija, vse tja do 33 stopinj Celzija. Podobno, a še bolj vroče bo v prihodnjih dneh na Hrvaškem. V notranjosti in na Jadranu temperature zraka že naraščajo in bodo ob koncu delovnega tedna ponekod dosegle tudi do 38 stopinj Celzija, navaja N1 Zagreb.
Visoke temperature pa niti pri nas niti na Hrvaškem ne bodo vztrajale dolgo. Arso za petek napoveduje prehodni dež in osvežitev – od sobote do torka bo tako razmeroma sončno, a brez vročine –, podoben, morda za odtenek občutnejši obrat pa čaka Hrvaško.
Konec tedna bo namreč prodrl hladni zrak oziroma hladna fronta, ki jo bodo po navedbah N1 Zagreb spremljali nalivi, grmenje, sunki vetra in padec temperature zraka za 10 do 15 stopinj Celzija. Ob prehodu fronte bo lokalno možna tudi toča.
Tako kot širom po Evropi tudi v Sloveniji medtem še naprej vladajo izredne sušne razmere. Po najnovejših podatkih sušomera izjemna ali izrazita suša vladata skoraj po celotni državi.
Tovornjaki vsak dan na slovensko obalo zvozijo za skoraj olimpijski bazen vode. Pridelek poljščin je ponekod tudi pol manjši od običajnega. Struge številnih rek in potokov so presahnile. Rekordno je upadla gladina podzemne vode, ki je v Sloveniji vir pitne vode za kar 95 odstotkov prebivalcev. Sneg v gorah se je stalil že zdavnaj, obilnejših padavin pa ni. O tem, kako preprečiti, da bi se s težavami zaradi pomanjkanja vode spopadali vse pogosteje, smo se pogovarjali s hidrogeologom prof. dr. Mihaelom Brenčičem z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, strokovnjakom za varovanje podzemnih voda in oskrbo s pitno vodo. Pogovor z njim si lahko preberete TUKAJ.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!