Menu Item
Če so bile tetovaže nekoč tabu oziroma statusni simbol, je preporod kulture tetoviranja poskrbel, da so čez leta postale vse bolj priljubljene. Še pred desetletjem smo na ulicah le redko videli koga s tetovažami, danes pa se predvsem v poletnih mesecih pri sprehodu skozi mestna središča naše oči lahko na vsakem koraku napasejo na telesnih poslikavah raznolikih velikosti in stilov. Tako kot vsi ostali vidiki življenja je tudi tetoviranje podvrženo nenehnim spremembam in prilagajanju. Tudi v svetu tetovatorjev so se tako znašli veganski in okolju prijazni produkti, evropski organi pa z direktivami in regulacijami bdijo nad tattoo studii.
Matic Čakš je prvo tetovažo ustvaril pri 21 letih. 2014 se je pridružil celjskemu tattoo studiu Chebela ter se s tetoviranjem začel ukvarjati profesionalno, leto dni kasneje pa je za svoje ustvarjanje prejel tudi prvo nagrado na slovenski tattoo konvenciji. Ravno v tem času se je prvič srečal tudi z veganstvom. S partnerico sta se z danes na jutri odločila, da bosta iz življenja izločila vse proizvode živalskega izvora ter njun življenjski stil korenito spremenila.
“Danes nas veganske alternative spremljajo na vsakem koraku, izdelki pa so jasno označeni. Pred osmimi, devetimi leti, ko sva se podala na to pot, pa ni bilo tako,” je razlagal Čakš. Sočasno je to prakso prenesel tudi na svoje delovno mesto ter iz opreme, ki jo potrebuje za tetoviranje, začel izločati izdelke živalskega izvora.
Kot je pojasnil, je bilo sprva težko pridobiti potrebne informacije, saj sestavine proizvodov niso bile jasno označene, danes pa, tako Čakš, tudi brez premisleka in truda po vsej verjetnosti kupiš proizvod veganskega izvora. “Kar zadeva barve na trgu, denimo sploh ni več izdelkov, ki ne bi bili veganski,” je pojasnil in dodal, da vprašanje ostane odprto le še pri nekaterih kozmetičnih proizvodih, ki jih tetovatorji uporabljajo pred in med tetoviranjem in po njem.
Če je nekoč veljala ustaljena praksa, da so vajenci svojo tehniko tetoviranja pilili na svinjski koži, je tovrstni način urjenja že davno stvar preteklosti. Tudi Čakš, ki od lani ustvarja v lastnem studiu v centru Celja, je pred dobrim desetletjem svojo prvo tetovažo naredil na svinjski koži. “Lahko bi v roko vzel pomarančo, banano ali neki silikon, a nič od tega ni dejanska koža,” je pojasnil in dodal, da tudi svinjska koža, ki jo dobiš pri mesarju in je že obdelana, ni primerljiva s človeško.
Tavči tattoo, putr in kuhna
Še korak dlje pa sta naredila tetovatorja, ki že dobro desetletje ustvarjata v blejskem studiu Tavči tattoo z idiličnim razgledom na gore. Sašo Dudič se je s tetoviranjem prvič srečal leta 2011, dve leti kasneje se mu je pridružila še Simona Borštnar in vrata njunega studia so bila tudi uradno odprta. Sta vegana, a se rada izogibata temu nazivu, češ da ne gre le za vrsto prehranjevanja, temveč toliko bolj za način življenja.
Kot je pojasnil Dudič, se rastlinsko prehranjuje že od 16. leta, in v tem času je bil priča marsikateri spremembi na tem področju. “Spremembe, ki se dogajajo v zadnjem času, pa mi niso najbližje. Predvsem agresivna propaganda mi nikdar ni bila blizu,” je še poudaril sogovornik. Če smo na eni strani dosegli, da se je veganstvo razširilo v mainstream populacijo, je to na drugi strani za seboj potegnilo tudi negativne posledice, je še razlagal Dudič. “Ljubezen do živali je postala del kapitalizma, živali pa so na neki točki nehale biti živa bitja ter so postale stvar zaslužka,” je še dejal.
Kot je pojasnil, je sicer večina materiala, ki ga tetovatorji uporabljajo pri svojem delu, že v osnovi veganskega izvora. Zaradi porasta povpraševanja pa so posamezna podjetja začela to izkoriščati ter so svoje produkte začela oglaševati kot veganske. “Že 15 let, če ne še več, v obtoku ni barv, ki bi bile živalskega izvora,” je še poudaril in dodal, da bi bili spornega izvora lahko le vazelin, termalni indigo papir za prenos motiva in lepilo za šablone. Nastopi pa vprašanje, kje posameznik postavi mejo, ki določa živalim prijazno dejavnost, je še pojasnil Dudič. Pri tetoviranju se namreč uporablja veliko plastičnih produktov za enkratno uporabo – od lateks rokavic, britvic in lončkov za barve do prevlek za mize oziroma stole za tetoviranje, a tudi na tem področju so danes na trgu že številne biorazgradljive in okolju bolj prijazne alternative.
Tudi Sašo je na začetku kariere enkrat samkrat preizkusil, kako je tetovirati na svinjski koži. Dobil jo je tako rekoč iz smeti mesarja in tedaj je bil to najbližji približek koži živega človeka. “Ni se mi zdelo, da s tem komu dodatno škodim oziroma spodbujam nekaj, česar ne bi želel. Je pa danes na trgu toliko dostopnih in optimiziranih sintetičnih kož ter udov, da je poseganje po materialu živalskega izvora povsem brez potrebe,” je še poudaril.
Blejska tetovatorja sta iz ljubezni do živali naredila še korak dlje. Pred tremi leti sta se namreč odločila, da bosta prenehala uporabljati vazelin ter sta zasnovala naravno vegansko mazilo, ki se uporablja med tetoviranjem in za nego končane tetovaže. “Želela sva personalizirati izdelek, ki ima takšno gostoto in učinke na koži, kot sva jih želela,” je pojasnil in dodal, da Tavči putr, kot sta ga poimenovala, kožo pomirja že med tetoviranjem ter posledično reducira rdečico in olajša delo. Poskrbela sta, da izdelek ni testiran na živalih, pridobila sta dermatološka dovoljenja in evropski veganski certifikat.
Še kakšno leto prej, preden je luč sveta ugledal Tavči putr, sta Sašo in Simona pri selitvi studia z ene na drugo blejsko lokacijo zasnovala tudi prav poseben prostor, kjer stranke počakajo na svoj termin oziroma se s tetovatorjem posvetujejo o bodoči tetovaži. Namesto klasične čakalnice sta namreč odprla vegansko-vegetarijanski lokal, ki sta ga po ustaljenem vzorcu poimenovala Tavči kuhna. “Gre za rastlinsko restavracijo, ki je s pomočjo čudovite ekipe zrasla na povsem nov nivo,” je pojasnil Dudič in dodal, da ustvarjajo predvsem zdravo hitro vegansko hrano ter druge alternativne malice za ljudi, ki delajo v okolju ter nimajo časa ali pa želijo seči po rastlinski prehrani.
Kakšni trendi prevladujejo?
Na rahlo nehvaležno vprašanje, kakšni trendi trenutno prevladujejo med tetovažami, je Matic Čakš odvrnil, da tetovatorji delajo vsak v svojem ustvarjalnem balončku. Kot je pojasnil, se vsak dober tetovator usmeri v določen stil ter se nato v tem specializira. Sam je tako denimo karierno pot začel s črno-belimi realističnimi tetovažami ter se nato poglobil v “fineline” tattooje in “dotwork” tehniko senčenja. Dodal pa je, da je tudi sam opazil porast zanimanja za manjše, t. i. “patchwork” tattooje, ko si stranke iz na videz nepovezanih majhnih poslikav zapolnijo celotni del izbranega telesa.
Čakš je še poudaril, da je pri vseh stilih, med katerimi stranke izbirajo, težava v tem, da se večinoma odločajo na podlagi slik, ki jih vidijo na spletu. “Tetovator vedno objavi sliko povsem svežega tattooja, ki ga slika še v studiu, po dveh, treh tednih celjenja pa se izkaže, da poslikave niso več tako lepe, a teh slik na družbenih omrežjih ne zasledimo pogosto,” je poudaril. Takšni so denimo tudi povsem beli tattooji, poslikave v mikrorealistični tehniki ali tetovaže na prstih in dlaneh. “Če za tattoo izberemo neko skrito mesto na telesu, ki ni izpostavljeno soncu, sicer lahko izpade lepo, a ima vseeno omejitve,” je pojasnil. Poudaril je še, da stranke pogosto na spletu vidijo stvari, ki v praksi niso izvedljive, tako jim tetovatorji poskušajo razložiti, kako bo poslikava videti čez čas, a se vseeno ne pustijo prepričati.
Evropska zakonodaja, ki razburja tetovatorje
Da uporaba nesterilnih igel, s katerimi se vbrizga črnilo, predstavlja nevarnost za zdravje, je znano že dlje časa. Nedavno pa so bile opravljene prve analize kemikalij, ki se uporabljajo v črnilih za tetoviranje in trajno ličenje. Črnila, ki se uporabljajo za tetoviranje, so namreč zmes številnih kemikalij, in ugotovljeno je bilo, da naj bi nekatere poleg preobčutljivosti in draženja kože povzročale celo raka in genske mutacije. Ker lahko kemikalije iz črnil za tetoviranje in trajno ličenje v telesu ostanejo vse življenje, obstaja torej možnost dolgotrajne izpostavljenosti morebitno škodljivim sestavinam.
S 4. januarjem 2022 je tako v Evropski uniji v veljavo stopila zakonodaja, ki prepoveduje uporabo več kot 4.000 kemikalij, ki naj bi po ugotovitvah Evropske agencije za kemikalije (ECHA) med drugim vplivale na poškodbe DNK in reproduktivnega sistema ter povzročale tudi druge resnejše posledice. Številni umetniki in tetovatorji po Evropi so takoj po sprejetju zakonodaje izrazili zaskrbljenost, na spletu pa se je pojavila tudi iniciativa Save the Pigments z istoimensko peticijo, pod katero se je podpisal 178.201 podpornik. V njej so pobudniki med drugim opozorili, da prehodno obdobje za implementacijo novih pravil o uporabi črnil za tetovaže ne zadostuje.
Kot je pojasnil Čakš, je sprememba zakonodaje prišla rahlo nepričakovano. “Sprva se je omenjalo, da bo prepoved doletela le modre in zelene pigmente, nato smo ugotovili, da vpliva na vse ter da od sprejetja zakonodaje uradno ne smemo delati več z nobeno od barv, ki smo jih bili vajeni,” je dejal sogovornik. Poudaril je, da je regulativa v veljavi le v Evropski uniji, drugod po svetu pa še naprej lahko uporabljajo preizkušene barve, ki so v uporabi zadnja štiri desetletja. “Te barve poznamo in vemo, kako so videti naše tetovaže, stare več deset let,” je pojasnil. Dodal je, da so bili tudi proizvajalci barv prisiljeni, da so sestavine barv na hitro spremenili, in sicer zgolj za območje EU. “Na žalost smo poskusni zajčki, in mislim, da je bil to korak nazaj, ne naprej,” je še poudaril.
Tudi Sašo Dudič je precej kritičen do zakonodaje, ki je v veljavo stopila z letošnjim letom. Kot je pojasnil, se sporne kemikalije uporabljajo predvsem v kozmetičnih produktih, zato je vprašanje, ali so bili tetovatorji upravičeno zaobjeti v spremembi zakonodaje, povsem na mestu. Tudi proizvajalci barv, tako Dudič, napovedi Evropske agencije za kemikalije niso vzeli resno, zato jih je sprejeta zakonodaja presenetila. “Na neki točki smo čez noč ostali brez barv in alternativnih možnosti. Morali smo se znajti in improvizirati,” je pojasnil Dudič in dodal, da je to v praksi pomenilo, da so marsikatero stranko morali naročiti na kasnejši termin v upanju, da bodo barve, ki bi jih potrebovali za želeno tetovažo, takrat na voljo. “Nismo še tam, kjer bi morali biti, saj nekateri odtenki barv še vedno niso pravi, je pa to za seboj potegnilo dodatno težavo – če je neka barva prej stala 17, sedaj stane 47 evrov,” je še poudaril sogovornik. Kljub znatni podražitvi materiala pa cene tetovaž v Tavči tattoo studiu niso poskočile. Če bodo cene še naprej naraščale, bosta tudi blejska tetovatorja morala dvigniti urno postavko.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!