Menu Item
Predsednica države Nataša Pirc Musar je doktorirala v Avstriji. V skladu s slovensko zakonodajo se ne sme podpisovati zgolj z "dr.", ampak mora navesti tudi državo doktorata, torej Republiko Avstrijo. Ker pa bi bilo za predsednico Slovenije neprimerno, da v podpisu uporablja ime tuje države, v uradnih dokumentih doktorskega naziva ne navaja. "Morebitna neupravičena uporaba slovenskega naslova, ki si ga posameznik ni pridobil, se lahko kaznuje z zakonsko predpisano globo," pravijo na ministrstvu za izobraževanje. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je sporno, da predsednico v sporočilih za javnost njen urad vztrajno poimenuje dr. Nataša Pirc Musar.
Ko je nova predsednica države konec decembra zaprisegla, je po naših informacijah v državnem zboru prišlo do zapleta. Nataša Pirc Musar je namreč predlagala, da bi bila pod zaprisego podpisana kot doktorica. Problem pa je nastal, ker pred njenim imenom ni moglo pisati “dr.”, kot je želela, temveč bi moralo biti navedeno “dr. jur. Republika Avstrija”.
Nataša Pirc Musar je namreč doktorirala v Avstriji, po zakonu pa je mogoče naslov, pridobljen v tujini, pri nas uporabljati v izvorni obliki v skladu s predpisi države izvora listine o izobraževanju oziroma v njegovi transkripciji. “Tuji naziv oziroma naslov, ki se ne prevaja v slovenski jezik, se navaja skupaj z navedbo države izvora listine o izobraževanju, prevedeno v slovenski jezik,” določa zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja.
Ker pa bi bilo po oceni Nataše Pirc Musar neprimerno, da se v uradnem podpisu predsednice Slovenije uporablja ime tuje države, vodstvo državnega zbora pa ni pristalo, da bi v nasprotju z zakonodajo pred njenim imenom pisalo samo “dr.”, je bila na koncu pod zaprisego podpisana zgolj kot Nataša Pirc Musar.
“Imamo enega bolj neumnih predpisov na tem področju,” je v pogovoru za spletni portal Metina lista pred dnevi ocenila predsednica države. Poudarila je, da bi bilo zelo nespoštljivo, če bi imela kot predsednica Republike Slovenije v nazivu ime druge države, da pa jo v diplomatskih vodah opozarjajo, da je znanstveni naziv pri predstavljanju Slovenije v mednarodnih odnosih vendarle pomemben.
Nataša Pirc Musar je leta 2015 doktorirala na dunajski pravni fakulteti s tezo Kako najti pravo ravnovesje med varstvom osebnih podatkov in dostopom do informacij javnega značaja z uporabo testa interesa javnosti. “Leto dni pred tem je Slovenija ukinila nostrifikacijo, kar pomeni, da doktoratov, tudi če bi želeli, po tem datumu v Republiki Sloveniji ne moremo več nostrificirati,” je poudarila v omenjenem pogovoru. Ob tem je izpostavila, da je njen soprog Aleš Musar, ki je v tujini doktoriral nekoliko pred njo, doktorat lahko nostrificiral in da bo tako na vabilu na kakšen dogodek pisalo dr. Aleš Musar in gospa Nataša Pirc Musar.
Zaslužni profesor mariborske univerze dr. Peter Glavič je pred lanskimi volitvami predsednika republike za Večer opravil analizo, kako so kandidati z doktoratom izpolnjevali zahteve univerz glede števila objav v kakovostnih mednarodnih znanstvenih revijah. Kot je navedel, je za naslov pomembna kakovost doktorskega dela, dokazana mora biti z mednarodnimi objavami. Svetovni standard za priznanje izvirnega znanstvenega dela za naslov doktorja znanosti zahteva vsaj dva članka v znanstvenih revijah s seznama Znanstvene mreže (Web of Science, WoS). Zaključek Petra Glaviča je bil, da sta Milan Brglez in Vladimir Prebilič izpolnjevala mednarodne in slovenske pogoje za podelitev doktorata znanosti, Nataša Pirc Musar in Anže Logar pa ne. Pri Nataši Pirc Musar je ugotovil, da ima po WoS eno objavo, ki pa ni članek, ampak predavanje na mednarodni konferenci, v bazi SICRIS pa nima zapisa.
“Dr.” v sporočilih za javnost
“Znanstveni naslov doktor znanosti oziroma doktorica znanosti (v okrajšavi dr.) si pridobi, kdor v Republiki Sloveniji konča študijski program za pridobitev izobrazbe tretje stopnje,” so nam pojasnili na ministrstvu za izobraževanje. “Morebitna neupravičena uporaba slovenskega naslova, ki si ga posameznik ni pridobil, se lahko kaznuje z zakonsko predpisano globo,” so opozorili.
Spomnimo, pred leti je šolsko ministrstvo dekanjo mariborske fakultete za zdravstvene vede spoznalo za krivo 395 prekrškov in jo oglobilo z 10 tisoč evri, ker se je pod diplome študentov podpisovala kot dr. Majda Pajnkihar, čeprav je doktorat opravila na univerzi v Manchestru. V zadevi jo je zastopala odvetnica Nataša Pirc Musar.
Na pristojnem ministrstvu so še poudarili, da ima vsaka država pravico na svoj način urediti postopke priznavanja ali vrednotenja tujega izobraževanja. “V preteklosti je bilo res mogoče na podlagi tujega izobraževanja pridobiti tudi pravico do uporabe slovenskega naslova, in sicer v nekdanjih podrobnih vsebinskih postopkih, kakršni so sedaj v mednarodnem prostoru ocenjeni za primere slabe prakse,” so dodali na ministrstvu.
Čeprav torej Nataša Pirc Musar zgolj okrajšave “dr.” pred imenom ne sme uporabljati, pa to v njenem uradu v sporočilih za javnost in v vabilih medijem na različne dogodke vztrajno počnejo (primer na posnetku zaslona spodaj). “V izogib nejasnostim Urad predsednice Republike Slovenije splošno razumljivo in poenostavljeno različico znanstvenega naziva uporablja zgolj pri komuniciranju z javnostmi, v formalnih dokumentih pa znanstvenega naziva ne uporabljamo, saj se nam zdi neprimerno, da se v uradnem podpisu predsednice Republike Slovenije uporablja ime tuje države,” pojasnjujejo. Izpostavljajo tudi, da na svoji spletni strani predsednica naziva ne uporablja.
Na naše konkretno vprašanje, ali je podpisovanje z dr. Nataša Pirc Musar nedopustno le v uradnih dokumentih ali tudi denimo v sporočilih za javnost, ministrstvo za izobraževanje ni neposredno odgovorilo. “Znanstveni naslov doktor znanosti oziroma doktorica znanosti (v okrajšavi dr.), brez pripisa tuje države izvora, si pridobi, kdor v Republiki Sloveniji konča študijski program za pridobitev izobrazbe tretje stopnje,” so zapisali na ministrstvu. Iz odgovora je mogoče razbrati, da urad predsednice torej tudi v sporočilih za javnost ne bi smeli uporabljati zgolj naziva “dr.”.
“Neumna” zakonodaja
Ker je slovenska zakonodaja glede uporabe v tujini pridobljenih najvišjih znanstvenih nazivov po oceni Nataše Pirc Musar “neumna”, razmišlja, da bi ministrstvu za visoko šolstvo oziroma ministru Igorju Papiču predlagala pripravo sprememb. “Razmišljam v smeri, da bi vendarle za najvišje vrhove oblasti predlagali sprejem člena zakona – da se ime druge države, v kateri si doktoriral, v nazivu ne uporablja,” je dejala v pogovoru za portal Metina lista. Te njene navedbe je več naših sogovornikov ocenilo kot skrajno neprimerne, saj da bi bilo spreminjanje uporabe nazivov le za najvišje predstavnike oblasti v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom.
Nataša Pirc Musar je svoje razmišljanje v zadnjih dneh očitno pomembno spremenila. Na vprašanje N1, zakaj predsednica meni, da bi morali spremembo sprejeti le za “najvišje vrhove oblasti”, so namreč v njenem uradu odgovorili: “Predsednica republike meni, da gre za vprašanje, ki ne zadeva le nje osebno, marveč vse, ki so najvišje znanstvene nazive pridobili v tujini. Zato se bo v prihodnjih dneh, kot napovedano, o tem pogovorila s področnim ministrom.”
Zlatko Šabič še vedno zaposlen na FDV
Kot so nam potrdili v uradu predsednice republike Nataše Pirc Musar, je njen svetovalec za mednarodne odnose Zlatko Šabič še vedno zaposlen na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV). Tam bo ostal do konca junija, do tedaj pa bo po navedbah v uradu predsednici svetoval pro bono.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje