Plavajoči hiški, ki od lanskega novembra stojita na Ljubljanici, bosta še nekaj časa samevali, saj sta poškodovani. Nutrije so pregrizle cevi, v eno od hišk pa se je zaletelo neznano plovilo. Poleg tega še ni podpisana pogodba med Ljubljanskim gradom, ki bo vodil oddajanje, in javnim podjetjem Ljubljanska parkirišča in tržnica.
Medtem ko se turistična sezona počasi prebuja, hotelirji pa polnijo poletne termine in si obetajo dobro sezono, občinska turistična popestritev na Ljubljanici, kjer bodo lahko turisti “doživeli nekaj novega in zanimivega”, še vedno ne deluje.
Hiški, ki ju je naročilo javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnica (LPT), bosta za turiste še nekaj časa zaprti. Vzrok za to je povezan s še nesprejetimi spremembami akta o ustanovitvi LPT in nutrijami, ki so poškodovale cevi hišk.
S plavajočima hiškama si ljubljanska občina želi povečati prisotnost v turizmu, ki je v prestolnici v letih pred covidom doživljal razcvet. Njihov cilj je povečati prihodke in izboljšati poslovanje javnega podjetja LPT, kot eno od možnosti za to pa vidijo v novih dejavnostih. Pred leti je sicer ljubljanski župan Zoran Janković zavrnil podobno idejo Kluba rečnih kapitanov, ki so prav tako želeli oddajati plavajoče nastanitve turistom. Janković je svoje mnenje spremenil, “ker so zdaj razmere popolnoma drugačne”.
Inovativna ideja ali okoljsko in družbeno netrajnostna praksa?
Hiški v Grubarjevem prekopu na Špici sta sprožili kar nekaj kritičnih odzivov meščanov, ki se jim takšna uporaba javnega prostora v turistične namene ne zdi primerna, kar nekaj vprašanj pa je povezanih tudi z morebitnim onesnaževanjem Ljubljanice.
Po mnenju arhitekta in kustosa v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje Miloša Kosca nekateri v odločitvi občine vidijo inovativnost Mola, sam pa potezo ocenjuje kot vprašljiv poskus poblagovljenja še ene na prvi pogled za turistične namene neprimerne površine – reke.
“Namesto regulacije in omejitve turističnih namestitev, ki so ključni razlog za podražitve in gentrifikacijo Ljubljane, so ladjice primer inovativne podjetniške prakse trženja vodne površine, ki je v resnici javno dobro,” meni Kosec.
“Nutrije v tem primeru opravljajo nujno vlogo kritike okoljsko in družbeno netrajnostnih praks v Ljubljani,” je dodal.
Eno hiško poškodoval tudi trk neznanega plovila
Projekt plavajočih hišk sicer od začetka spremljajo težave, zadnja pa bo tudi zamaknila začetek oddajanja. Zdaj je že jasno, da hiški na začetku poletne sezone še ne bosta sprejemali turistov.
Zamik je deloma povezan z neurejeno birokracijo (sprememba akta o ustanovitvi, kjer morajo dodati turistične dejavnosti), glavna težava pa je povezana s poškodbami na hiškah, ki so v prestolnici šele dobrega pol leta. Plavajoči hiški, ki sta privezani v Grubarjevem prekopu na Špici, so namreč poškodovale nutrije, in sicer cevi, ki jih morajo sanirati. Pri obnovi bodo namestili drugačne materiale, ki bodo odporni proti tovrstnim zunanjim dejavnikom, sporočajo z Ljubljanskih parkirišč in tržnice (LPT).
Ena hiška je poškodovana tudi zaradi trka drugega plovila. Kdaj bo sanacija poškodb končana oziroma kdaj bodo hiške na voljo za oddajanje, v občinskem podjetju LPT ne morejo napovedati.
“Zaradi izvedbenih rokov sanacij izvajalcev in tudi sklenitve pogodbe z JZ Ljubljanski grad vam informacije o časovnem okviru začetka oddaje plavajočih hišk ter cen najema še ne moremo podati,” so odgovorili v LPT.
LPT je hiški naročil pri podjetju 3maran, ki je pred tem že postavilo naselje plavajočih hišk v Marini Portorož. Za hiški je odštel 261.527 evrov, za novost na Ljubljanici pa se je odločil, ker po njegovih besedah vse več turistov išče nove izkušnje in edinstvene nastanitve.
“To pa plavajoče hiške zagotovo so, saj nudijo zasebnost in udobje klasičnih nastanitev, obenem pa tudi udobje luksuznih jaht,” so postavitev hišk za N1 pred časom komentirali v LPT. Župan prestolnice Janković je novo pridobitev na Ljubljanici opisal kot “poživitev prenove Ljubljanice”.
Pogodbe za upravljanje še niso podpisali
Po prvotnih načrtih bi hiške začeli oddajati z aprilom, še pred tem pa so morali spremeniti občinski odlok o plovbnem režimu. Ta v stari različici ni dovoljeval zadrževanja na plovilih na Ljubljanici po polnoči.
Za oddajanje plavajočih hišk bo skrbel Javni zavod Ljubljanski grad, vendar pogodba še ni podpisana, prav tako še ni določena cena. Podobne plavajoče hiške, ki so v Portorožu, se na spletni platformi za kratkoročno oddajanje Airbnb oddajajo tudi za 750 evrov na noč.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje