Menu ItemPredsedniku računskega sodišča Tomažu Veselu se je iztekel mandat nadzornika Fife, s kandidaturo na čelo združenega odbora pa mu ni uspelo. Ali to pomeni, da se bo podal v politiko? Za N1 je dejal, da bi ta možnost obstajala le, če bi se neracionalni in nesmiselni napadi politikov, ki jih je bil deležen v zadnjih mesecih, nadaljevali.
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel ne zaseda več funkcije prvega nadzornika svetovne nogometne organizacije Fifa, na kateri je bil zaradi letnega zaslužka 249.000 dolarjev bruto deležen ostrih napadov iz koalicijskih vrst. Pred dobrim mesecem dni mu je namreč (štiriletni) mandat potekel.
Na majskem kongresu se je na predlog več držav članic potegoval za vodenje novega organa, v katerega so poleg dosedanjega “Veselovega” odbora za revizijo in skladnost združili še en pomemben odbor, vendar mu s kandidaturo ni uspelo. Premagal ga je upokojeni vrhovni sodnik iz Indije Mukul Mudgal. Kot so poročali nekateri tuji športni mediji, je Mudgal dobil 125 glasov, Vesel 44, kandidata iz Nemčije in iz ZDA sta se odrezala še slabše.
Vesel: Vodenje združenega odbora bi bilo prenaporno
Vesel je za N1 dejal, da je takšen razplet pričakoval. Kot glavni razlog je navedel “demokratični princip”, po katerem se različne konfederacije oziroma celine pri vodenju pomembnih odborov Fife izmenjujejo. “To je bilo narejeno v soglasju z vodstvom Fife,” je dodal. Na rezultat je po Veselovih navedbah vplivalo tudi to, da so v času njegovega vodenja nadzornega odbora mnogim državam precej porezali nerazumne finančne tokove. “Kjer prekineš denarne tokove in odrediš sankcije, nimaš veliko pristašev.” Je pa Vesel s tem, kar so v zadnjih letih dosegli na Fifi, zelo zadovoljen. “Ob našem prihodu leta 2016 je bila institucija v razsulu, danes so vsi finančni in drugi procesi dobro urejeni,” je dejal.
In zakaj se je kljub majhnim možnostim odločil za kandidaturo? “Ocenili smo, da se s kandidaturami pokaže, da gre za demokratičen postopek. Vendar za svojo izvolitev nisem niti lobiral niti se z njo nisem kaj dosti ukvarjal,” je odgovoril Vesel. Eden od razlogov, da se v tekmo ni bolj aktivno podal, je po njegovih besedah tudi to, da bi imel na čelu združenega odbora bistveno več pooblastil in dela kot na dosedanji nadzorniški funkciji. “Doslej sem lahko delo na Fifi dobro usklajeval z delom na računskem sodišču, saj je bilo vsebinsko podobno in sem lahko izkoristil svoje izkušnje. Pri vodenju združenega organa pa bi se moral bistveno bolj angažirati in bi moral zanemariti funkcijo predsednika računskega sodišča. Tega pa nikakor ne želim,” je poudaril.
Nesposobni strpne diskusije
V zadnjem času so sicer vse glasnejši namigi, da bi se predsednik računskega sodišča utegnil podati v politične vode. To je bilo mogoče sklepati tudi iz njegovega nedavnega nastopa v oddaji Tarča na nacionalni televiziji, v katerem možnosti ustanovitve stranke ni zanikal oziroma je dejal, da se bo v sedanjem težkem položaju nekdo moral podati v politične vode. “To še ne pomeni, da bom to storil jaz. Govoril sem o tem, da se mora najti nekaj razumnih ljudi, ki so pripravljeni svojo energijo dati tudi za druge in ne zgolj zase. Saj menda ne bomo še naslednjih 30 let gledali istih ljudi – to bi bilo precej depresivno.”
Precej dela za popoldanski fuš, če bi bilo res. A tudi če res, najbrž ni več vredno kot delo predsednice Evropske komisije? 250K€ na leto za popoldansko obrt nadzornika je najboljši dokaz, da je nadzor nad financami @UEFA navadna farsa, vredna resne mednarodne preiskave. https://t.co/QUeeACNg97
— Janez Janša (@JJansaSDS) May 18, 2021
Vesel je sicer poudaril, da ga osebe, ki mislijo, da so abonirane za vodenje Slovenije, ne motijo toliko, kot ga moti to, da ne obstaja nacionalni konsenz ali vsaj približek temu konsenzu o tem, kaj želi Slovenija doseči, kaj bi bile ključne točke poenotenja, s čim lahko doseže preboj … “Zastrupljeni smo z nekimi političnimi akterji in sploh nismo več sposobni strpne diskusije. Potrebujemo nov koncept,” je poudaril.
Računsko sodišče bi prispevalo h konceptu Slovenije
Če bi se Vesel podal na politično pot, bi se moral od funkcije predsednika računskega sodišča posloviti, saj se ta s političnim angažmajem izključuje. Kot pravi, pa za zdaj še verjame, da lahko računsko sodišče ponudi vsebinske usmeritve oziroma teme, ki so za Slovenijo pomembne, zato se vidi bolj na čelu tega neodvisnega državnega organa. “Naše delo vidim kot poskus umestitve vsebine v javni prostor. Če nam bo uspelo, se bo moral nekdo do tega opredeliti in sprejeti neke odločitve. Res pa je, da za to potrebuješ stabilno vlado z dovolj veliko večino. Nobena reforma ne more biti sprejeta tako, da se išče večino po kotičkih parlamenta,” je dejal Vesel.
Kot pomembno temo, ki bi zahtevala obsežnejšo razpravo, Vesel izpostavlja ravnanje z državnim premoženjem. Trenutno računsko sodišče izvaja revizije v SDH, DUTB, Telekomu, revidira projekt drugega tira, tretje razvojne osi … Bolj ambicioznega programa pri nadzoru upravljanja državnega premoženja računsko sodišče še ni imelo, je poudaril Vesel. Veliko pozornost računsko sodišče po navedbah njegovega predsednika namenja okoljevarstvenemu področju, pa javnemu dolgu, zdravstvu. “Odsotnost koncepta moti državljane: tako tiste s konservativnimi vrednotami, ki jih kar nekaj zagovarjam tudi sam, kot tiste z bolj liberalnim pogledom na svet. Ne trdim, da bo ta koncept Sloveniji dalo računsko sodišče, bomo pa k temu prispevali. Tu še vidim svoj prispevek,” je dodal Vesel.
Možnost, da bi oblikoval politično stranko, po njegovih navedbah obstaja le, če bi se neracionalni in nesmiselni napadi politikov, ki jih je bil deležen v zadnjih mesecih, nadaljevali. “Če bi imel ambicijo, da bom jaz akter na političnem prizorišču, bi to tudi brez njihovih pozivov lahko naredil. Res pa je, da z vsakim napadom ta možnost tudi pri meni raste,” možnosti vstopa v strankarsko politiko Vesel torej tudi tokrat ni izključil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje