Menu Item
Potem ko se je nova stara predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen najprej pogovorila s kandidati za komisarje, ki so bili v Komisiji že v iztekajočem mandatu, se ta teden sestaja z novinci. Tako se je danes sešla tudi s kandidatom iz Slovenije Tomažem Veselom. Ta vsebine pogovora ne razkriva, saj da sta se z von der Leyen tako dogovorila. Nam je pa povedal, da se bodo pogovori v zelo kratkem času nadaljevali.
Države članice Evropske unije morajo svoje kandidate za komisarje oziroma komisarke predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen posredovati do petka. Pogovore s tistimi, ki so jih države članice že predlagale, pa von der Leyen že opravlja.
Potem ko se je sestala s kandidati za komisarje, ki so bili del Komisije v iztekajočem mandatu, je ta teden začela pogovore z novinci. Danes se je tako sešla s kandidatom iz Slovenije, nekdanjim predsednikom računskega sodišča Tomažem Veselom. Ta vsebine pogovora z von der Leyen ne želi razkriti, saj da sta se tako dogovorila. Nam je pa povedal, da se bodo pogovori v zelo kratkem času nadaljevali. Kot je mogoče slišati, pa naj bi predsednica Evropske komisije v pogovorih s kandidati zelo jasno izražala željo, da bi bila v Komisiji dosežena ženska kvota.
Von der Leyen je sicer vse države, ki ne nameravajo ponovno imenovati svojega sedanjega komisarja oziroma komisarke, takoj po ponovnem prevzemu funkcije izrecno pozvala, naj predlagajo po dva kandidata, enega moškega in eno žensko.
Kot poroča Politico, je svoje predloge doslej podalo 21 držav članic. Nobena od njih ni upoštevala želje von der Leyen. Šestnajst držav je predlagalo le kandidata, vključno s Slovenijo, ki je predlagala Vesela. Pet držav je predlagalo kandidatko, in sicer Švedska, Španija, Finska, Estonija in Hrvaška.
Švedska je predlagala Jessiko Roswall, aktualno ministrico za evropske zadeve, Španija Tereso Ribero, ministrico za ekološko tranzicijo in podpredsednico španske vlade, Finska je predlagala evroposlanko Henno Virkkunen, Estonija nekdanjo premierko Kajo Kallas, Hrvaška pa aktualno evropsko komisarko za demokracijo in demografijo Dubravko Šuico.
Šuica je tako po predsednici Komisije postala šele druga ženska v 27-članskem kolegiju evropskih komisarjev, ki ima možnost, da se vrne.
Svoje predloge morajo do 30. avgusta posredovati še Belgija, Bolgarija, Danska, Italija in Portugalska.
Strategija Ursule von der Leyen naj bi bila, da države, zlasti manjše, spodbudi k predlaganju alternativnih imen kandidatk s tem, da jim ponudi bolj zanimive resorje. Po poročanju časnika The Times of Malta naj bi von der Leyen tako ravnala tudi v primeru Malte, ki se zdaj sooča s pritiskom, naj sedanjega kandidata Glenna Micallefa zamenja s kandidatko.
Neimenovani diplomat je za Politico dejal, da si Helena Dalli, aktualna malteška komisarka za enakost, prizadeva, da bi ostala komisarka. A malteški predsednik vlade Robert Abela ne želi spremeniti predloga, saj da bi to “spodkopalo njegovo avtoriteto”, še piše Politico.
Podpredsednik slovenske vlade in njen uradni govorec Matej Arčon je medtem na vprašanje, ali je von der Leyen slovensko vlado oziroma njenega predsednika pozvala, da bi naša država poleg Vesela predlagala tudi žensko kandidatko, odgovoril, da predsednica Komisije pogovorov s kandidati za komisarje ne komentira. “Stališče vlade je jasno. Kandidata za komisarja sta vlada in pristojni odbor državnega zbora potrdila. Mi si želimo vse najboljše in da dobimo primeren resor ter da bomo zadovoljni z delom in poslanstvom Tomaža Vesela v bodoči sestavi Evropske komisije,” je še dejal Arčon.
Skozi sito zaslišanj pred odbori ne gredo vsi
Von der Leyen bo sestavo nove Komisije predvidoma predstavila sredi septembra, kandidate in kandidatke pa čakajo še zaslišanja pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta.
V preteklosti se je sicer že zgodilo, da kateri od kandidatov na zaslišanju ni uspel. Letos bi se to lahko zgodilo madžarskemu kandidatu Oliverju Várhelyi, poroča bruseljski dopisnik za Delo Peter Žerjavič. Várhelyi je bil zadnjih pet let komisar za širitev, med drugim pa mu očitajo negativni odnos do evropskih poslancev.
Pred petimi leti je Evropski parlament še pred začetkom zaslišanj zavrnil kandidata iz Madžarske in kandidatko iz Romunije zaradi domnevnega konflikta interesov. Na zaslišanju pred odborom pa je bila neuspešna francoska kandidatka Slyvie Goulard.
Pred desetimi leti pa je po zaslišanju iz igre kot kandidatka za podpredsednico Evropske komisije, ki bi bila pristojna za energetsko unijo, izpadla slovenska kandidatka Alenka Bratušek. Predsedujoči odboru za okolje Giovanni La Via je takrat dejal, da so bili odgovori Bratušek na zaslišanju preveč ohlapni in da so sklenili, da ni dovolj usposobljena za to, da postane članica komisarskega kolegija.
Von der Leyen naj bi se glede slovenskega kandidata za komisarja v kratkem pogovorila tudi s predsednikom slovenske vlade Robertom Golobom. To bi se utegnilo zgoditi prihodnji teden, ko se bo udeležila Blejskega strateškega foruma (BSF). Na njem bo v ponedeljek tudi nagovorila zbrane.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje