Tomaža Vesela pri kandidaturi za komisarja po 'zapletu' podpirajo tudi v SD

Ko so Socialni demokrati iz medijskega poročanja izvedeli, da se je njihova koalicijska partnerica Gibanje Svoboda odločila za podporo kandidaturi Tomaža Vesela za evropskega komisarja, so dejali, da bi bil Vesel zato težko skupni kandidat. Po razgovoru z Veselom pa so si v drugi največji koalicijski stranki premislili in mu tudi sami napovedali podporo. Kaj na to pravi Vesel? In ali ga bo podprla tudi Levica?

Po evropskih volitvah bo Slovenija dobila tudi novega evropskega komisarja. Že dober mesec se v zvezi s tem omenja nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela.

V začetku aprila so namreč Vesela kot svojega kandidata za evropskega komisarja predstavili v največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda. Zdaj so se zanj odločili tudi Socialni demokrati (SD), je na novinarski konferenci povedala podpredsednica SD Meira Hot. Še aprila so sicer v SD menili, da bo Vesel težko skupni koalicijski kandidat, saj so za podporo koalicijske partnerice Gibanja Svoboda k njegovi kandidaturi izvedeli iz medijev.

Hot je v današnji izjavi za medije povedala, da si v stranki želijo transparenten in vključujoč postopek imenovanja komisarja. “In razumevanje, da gre za kandidata Slovenije, ki mora imeti čim višje soglasje politike.”

Dodala je, da se je Vesel kot prvi kandidat za evropskega komisarja v zgodovini predstavil poslanski skupini, ki se je po razgovoru odločila, da podprejo njegovo kandidaturo za komisarja v Evropski komisiji. Odločitev je bila po njenih besedah enoglasna.

Kandidat za evropskega komisarja Tomaž Vesel je na novinarski konferenci dejal, da so mu v SD obljubili tudi nadaljnjo podporo v drugem delu postopka, ki bo ” bistveno bolj zahteven”, saj bo moral Vesel kot kandidat odpraviti vrsto pogovorov v okviru evropske politike, komisije in parlamenta. “Posebej sem hvaležen obema poslancema Evropskega parlamenta,” je dodal.

Kaj pa Levica?

Izmed treh koalicijskih strank se o (ne)podpori Veselu ni opredelila le še Levica, ki se je z Veselom prav tako sestala. A v stranki se bodo o tem, ali ga bodo podprli, izrekali po evropskih volitvah, je dejala koordinatorka stranke in ministrica za kulturo Asta Vrečko.

“Pogovor je bil konstruktiven, njegove reference poznamo iz časa delovanja na mestu predsednika računskega sodišča. O nadaljnjih stvareh pa se bomo zelo konkretno lahko pogovarjali v času po evropskih volitvah, ko bo tudi znana razdelitev resorjev.”

Vesel je glede podpore Levice dejal, da diskusijo v stranki razume kot posledico bolj zapletenega statuta in da ima v tej fazi postopka tudi njihovo podporo.

In opozicija? Vesel pravi, da nima težave z vzpostavljanjem stika na obeh političnih polih, a da na slovenski politiki leži odločitev, če bo enotna pri njegovi kandidaturi ali ne. “Ali je tudi to ena oblika političnega boja v Sloveniji, ki pa ne gre samo na škodo kandidatu, ampak v škodo Slovenije. Računam na zrelost, če bo treba, bom vzpostavil kontakt.” Dodal je, da ne gre za prvo ‘občutljivo’ funkcijo, za katero kandidira.

Brez informacij o vsebini programa Vesela

SD o vsebini programa Vesela kot kandidata za evropskega komisarja ni želel govoriti, saj da je še prezgodaj. “Tudi z našega vidika je bilo bolj vprašanje področje, ki ga bo prihodnji komisar pokrival,” je povedala Hot. “Vse ostale debate glede same vsebine so seveda predmet vprašanja, kaj bo Slovenija v tem kontekstu sploh dobila.”

V Levici po besedah Vrečko preferenc glede resorja, ki naj pripade Sloveniji, nimajo, saj da je Evropa na prelomni točki in je zato vsak resor “izrazito pomemben”.

Vesel je po aprilskem kongresu Gibanja Svoboda novinarjem priznal, da ima glede področij preference, a da je treba počakati na pogovore po volitvah. Sicer pa ga najbolj zanimajo finance, konkurenca in demokracija.

Meni, da je pri Sloveniji v Evropskem parlamentu zelo pomembna enotnost, saj da bomo lahko samo na tak način dobili pomembnejše resorje in dodaja, da je država močnejša, ko pokaže enotnost. “Pred nami je še dolga pot. Uspešna bo samo, če bomo enotni,” je zaključil.

Evropsko komisijo sestavlja 28 komisarjev in komisark, eden iz vsake države članice. Za obdobje petih let jih predlagajo vlade 28 držav EU, njihovo imenovanje pa potrdi Evropski parlament, ki jim tako podeli oziroma vzpostavi njihovo demokratično legitimnost. Komisarji prisežejo pred Sodiščem Evropske unije, v prisegi pa je še posebej izpostavljena njihova obveza k neodvisnosti.