Menu Item
Tudi v Sloveniji obstaja možnost, da bi se razvil takšen tornado, kot je v četrtek zvečer opustošil vasi na Češkem. Tornadi v Evropi niso tako zelo redek pojav – največ jih je v zahodnem in osrednjem delu stare celine.
Tornado, ki je v četrtek zvečer prizadel jug Češke, je za seboj pustil opustošenje. Novinarska ekipa N1 Zagreb je obiskala teren. Kot poroča, je tornado uničil objekte, ceste so zaprte, razmere pa katastrofalne.
Ekipa @N1infoZG se javlja iz Južne Moravske, kjer je pustošil tornado. Promet je ustavljen, do najbolj poškodovanih krajev lahko dostopa le prva pomoč. "Katastrofa," razmere opisuje @ZoranPehar. https://t.co/jOoLVh2sH0
— N1 Slovenija (@n1slovenija) June 26, 2021
Tornado, ki je zajel območje Južne Moravske na meji z Avstrijo, je podoben močnim nevihtam. Za razvoj oziroma nastanek tornada pa morajo biti izpolnjeni določeni vremenski pogoji. Kot pojasnjuje Blaž Šter, meteorolog na Agenciji za okolje (Arso), ti nastanejo, ko postane ozračje zaradi temperaturnih razlik nestabilno.
Kako nastane tornado?
Po domače povedano, gre pri tornadih za velik temperaturni padec z višino. Na tleh mora biti dovolj soparno in vlažno. Naslednji pogoj za nastanek tega vremenskega pojava je veter. Ta mora biti na višinah kar močan, pri tleh pa mora spreminjati smer oziroma se obračati. “To pomeni, da denimo pri tleh piha jugovzhodnik, malo višje južni veter, potem pa še jugozahodni veter. Smer vetra pa se mora hitro spreminjati z višino,” tako o tornadu Šter.
Njegov nastanek bi lahko torej opisali s prispodobo, da se ozračje dobesedno “kuha”. Ko se zrak pri tleh segreva, zaporna plast na višinah deluje kot pokrovka od lonca. “Zato tudi drži, da se nevihta ne sproži takoj, ko pa se, je to zelo silovito,” še pove meteorolog Šter. Čeprav tornadi niso tako redki – samo na območju Evrope jih je od leta 2010 do 2020 nastalo 3.827 – pa ostaja o njih še marsikaj neznanega.
Tudi v Ameriki, kjer so najpogostejši, a večinoma šibki, in kjer so opremljeni z ustreznimi pripomočki ter merilnimi napravami za napovedovanje, se izkaže, da je veliko opozoril tudi lažnih. “Kljub temu da radarske slike napovedo možnost tornada, se ti večinoma ne zgodijo,” ob tem še dodaja Šter.
Močni tornadi na vsakih deset ali dvajset let
Tornado razsežnosti tistega na Češkem je v Evropi redek pojav. Po besedah meteorologa se tornadi, ki bi povzročili toliko škode, zgodijo na vsakih nekaj let oziroma desetletij. Na vprašanje, ali lahko podoben tornado nastane tudi v Sloveniji, pa Šter odgovarja, da ta možnost obstaja, in se je tudi že zgodil, in sicer 23. avgusta 1986. Močan vrtinčast vihar v ozkem pasu je prepotoval 34 kilometrov dolgo pot z območja Notranjske od Hotedršice do Ljubljanskega barja, so včeraj objavili na Twitterjevem profilu Arsa. Nazadnje pa smo imeli tornado v svoji bližini decembra lani, ko se je razvil blizu Trsta nad morjem, ko je bilo to še dovolj toplo.
Tudi v Sloveniji je že nastal močan tornado?️. Pozno popoldne 23.8.1986 je močan vrtinčast vihar v ozkem pasu prepotoval kar 34 km dolgo pot po Notranjski (od Hotedrščice do Ljubljanskega barja). #NenavadnoVreme
Več: https://t.co/7HJaCO6qXR https://t.co/97dFkL99Mv pic.twitter.com/FVygFwlYpR— ARSO vreme (@meteoSI) June 25, 2021
Je pa treba poudariti, da se lahko tornadi, kot je bil na Češkem, zgodijo tudi ob jasnem vremenu. “Gre za hipen in zapleten proces,” še poudarja Šter. Tornadi najpogosteje nastajajo na ravninah, torej nad polji. “V Sloveniji pa smo vse tornade zaznali v hribovitih krajih, kar je zelo zanimivo s stališča meteorologije,” še izpostavlja Šter. Največ tornadov je bilo v zadnjem času omejeno na območje Francije, Belgije in Nemčije. “So pa kar pogosti na zahodnem oziroma osrednjem delu celine. Tudi v Italiji blizu nas imajo eno tako žarišče, pa tudi v Rusiji jih je kar nekaj,” še dodaja Šter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!