Bliža se 16. oktober, svetovni dan oživljanja. V sklopu tega poteka akcija Slovenija oživlja, Zdravstveni dom Ljubljana in njihov Simulacijski center pa sta letos moči združila z akrobatsko skupino Dunking Devils, da bi temeljne postopke oživljanja približala čim več ljudem. "Vsak član je pomembna oseba. Zato se nauči temeljnih postopkov oživljanja," je bilo razbrati z majic akrobatov, ki se zavedajo pomena TPO pri osebi, ki doživi nenadni srčni zastoj.

Dunking Devils je svetovno znana akrobatska skupina, ki se lahko med drugim pohvali z dvema naslovoma svetovnih prvakov v akrobatskem zabijanju, pa tudi z dvema Guinnessovima rekordoma za najdaljše zabijanje s trampolina in najvišjo salto z zabijanjem.

Ko so kot ambasadorji pristopili k projektu ozaveščanja o pomenu temeljnih postopkov oživljanja, so dejali, da živijo v svojem pravljičnem svetu, ki bi se jim lahko zelo hitro porušil. “Če bi se jim kaj zgodilo na treningu ali njihovih nastopih, je izjemno pomembno, da znajo ukrepati. V nasprotnem primeru se vse, kar imajo, lahko poruši v manj kot eni minuti,” je o njihovem sodelovanju spregovoril Uroš Zafošnik, vodja Simulacijskega centra ZD Ljubljana.

Pri mlajših od 35 let je glavni vzrok srčnega zastoja prirojena napaka v zgradbi srčne mišice. Zaradi obremenitev srčne mišice je nenadna srčna smrt v tej starostni skupini pogosta pri športnikih.

Na današnjem dogodku v središču Ljubljane so v nastopu prikazali, kako bi na pomoč priskočili kolegom, potem pa so v mobilni enoti Simulacijskega centra še sami na lutki preizkusili temeljne postopke oživljanja (TPO).

V polovici primerov ob srčnem zastoju prisotni očividci

V Sloveniji srčni zastoj doživi od 1.400 do 1.700 ljudi na leto, približno 8,5 odstotka vseh smrti na leto pa lahko pripišemo srčnemu zastoju, ki se zgodi zunaj bolnišnice.

Najpogosteje ljudje srčni zastoj doživijo doma (v 60 do 70 odstotkih primerov), v polovici primerov pa so ob tem navzoči očividci. Takrat je življenjsko pomembno ukrepanje, in sicer izvajanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO) ter klic na 112.

Z vsako minuto srčnega zastoja se namreč zmanjšuje možnost vzpostavitve srčnega ritma za skoraj deset odstotkov. Če izvajamo TPO, se možnost povrnitve pravilnega delovanja zmanjša “le” za 4 do 6 odstotkov na minuto.

Kaj je nenadni srčni zastoj?

Nenadni srčni zastoj je nenadno prenehanje pravilnega krčenja srčne mišice. Srce preneha črpati kri po telesu, zaradi česar se prekine stalen dotok kisika in hranil do celic. Možgani posledično ne opravljajo več svoje funkcije in takšna oseba postane neodzivna. V možganih je tudi del, ki je odgovoren za dihanje, imenovan možgansko deblo, zato ob prekinitvi dotoka krvi do možganov oseba v srčnem zastoju neha dihati.

– Slovenski reanimacijski svet pri Slovenskem združenju za urgentno medicino

Veriga preživetja in izvajanje TPO

Glavni opozorilni dejavnik srčnega zastoja je bolečina v prsih. Oseba čuti močno, topo bolečino v sredini prsnega koša, ki jo je težko natančno določiti. Bolečina se pogosto širi še v levo roko, ramo in vrat, lahko pa tudi v hrbet za lopatico ali v trebuh. Poleg bolečine ima lahko oseba tudi težave z dihanjem, občutek slabosti, bledico ali pa težave z omotičnostjo in vrtoglavico.

Zdravniki, združeni v projektu Slovenija oživlja, opozarjajo, da je človek, ki se ne odziva in ne diha, mrtev. Ob tem dodajajo, da bo tak tudi ostal, če ne ukrepamo.

Najprej je pomembno prepoznati, da gre za srčni zastoj, in opraviti klic na 112. Ob tem moramo jasno povedati, da gre za neodzivno osebo, ki ne diha oziroma ne diha normalno. Dispečer nam v tem primeru poda tudi navodila za ukrepanje, pove pa nam tudi, kje je najbližji AED. Hitra prepoznava srčnega zastoja poveča verjetnost za preživetje kar za trikrat.

Nato moramo začeti hitre stise prsnega koša. S tem poganjamo kri po telesu in nadomeščamo delovanje srca, poskrbimo pa tudi, da možgani dobijo vsaj minimalno količino kisika in energije. Tako lahko preprečimo hujše posledice in odmiranje celic v organih. Najbolj občutljivi so seveda možgani, zaradi pomanjkanja kisika in hranil pa se poškoduje tudi srčna mišica.

Za stise prsnega koša je pomembno:

– položaj dlani na sredini prsnega koša,

– globina stisa pet centimetrov in ne več kot šest s frekvenco 100 stisov na minuto (v ritmu pesmi Stayin’ Alive skupine Bee Gees)

Če pravilno izvajamo stiske prsnega koša, lahko nastanejo poškodbe. A nobena od teh poškodb še ni bila usodna za osebo, ki so jo oživljali.

Po 30 stisih prsnega koša izvedemo dva vpiha. Med njima si moramo vzeti toliko premora, da se prsni koš spusti. Pri vpihu le izdihnemo količino zraka, ki bi jo izdihnili ob normalnem izdihu. Prekinitev stisov prsnega koša naj ne traja več kot deset sekund. Če nismo vešči oživljanja z umetnimi vpihi, kontinuirano izvajajmo stise prsnega koša. A vsaka pomoč je boljša kot nič, opozarja Slovenski reanimacijski svet – strah pred umetnim dihanjem naj ne bo razlog za opustitev izvajanja TPO.

AED: z njim ne moremo škoditi, lahko samo povečamo možnosti za preživetje

Ko je na voljo avtomatski eksterni defibrilator (AED), ga takoj prižgemo in pripravimo elektrodi. Oživljanje prekinemo le toliko, da namestimo elektrodi. Nato sledimo navodilom naprave. Pri oživljanju moramo vztrajati, dokler oseba ne zadiha sama oziroma dokler ne pride reševalna ekipa.

V trenutku, ko pritisnemo gumb za elektrošok, se nihče ne sme dotikati osebe, ki jo oživljamo. Če aparat oceni, da sunek ni potreben, nadaljujmo stise prsnega koša in umetno dihanje.

Pomembno je vedeti, da z AED osebi ne moremo škoditi. Če električni sunek ni potreben in vseeno pritisnemo na gumb, se ta ne bo sprožil, saj ima aparat varovalo. Zato je strah odveč. Bolniki v srčnem zastoju, pri katerih je bil uporabljen tudi avtomatski defibrilator, so preživeli v 40 odstotkih primerov (običajno preživijo v 15 odstotkih primerov).

Začeti je treba pri mladih

Uporaba defibrilatorja v evropskih državah se giba med 3,8 in 59 odstotki. Najpogosteje k oživljanju pristopijo očividci v skandinavskih državah. Tam oseba, ki nima narejenega tečaja temeljnih postopkov oživljanja, ne more biti zaposlena v javni upravi, je razložil Zafošnik, vodja Simulacijskega centra ZD Ljubljana.

“Bolj ko se pomikamo na Balkanski polotok, slabša je ta statistika. Gre za pristop in način učenja. Glavni razlog, da ljudje ne pomagajo, je še vedno neznanje in s tem povezan strah,” je dodal. V Sloveniji smo glede izvajanja TPO na sredini glede na evropsko povprečje.

“Nove smernice govorijo, da je treba v osnovne šole, srednje šole in fakultete čim prej vpeljati te vsebine. Začeti je treba delati pri mladi populaciji, pri mladih družinah. Na mladih svet stoji in če bomo delali z njimi, bomo na dobri poti,” je še poudaril Zafošnik.

Oglejte si lokacije, na katerih v tem tednu potekajo prikazi oživljanja v sklopu akcije Slovenija oživlja 2021. Partnerji tega projekta so Slovenski reanimacijski svet (SloRS), Zveza študentov medicine Slovenije (ZŠMS) in Rdeči križ.