Menu Item
Leta 2025 se obeta začetek del na štajerski avtocesti med Domžalami in Zadobrovo, saj bodo odstavni pas preuredili v tretji pas. Kdaj točno se bodo dela začela, ni jasno, saj izvajalec še ni izbran. Na Darsu predvidevajo, da bodo trajala dve gradbeni sezoni in pol. Vozniki in voznice bodo morali ta čas potrpeti, saj bo promet v obe smeri potekal po dveh zoženih pasovih.
Čeprav so se s koncem poletja in nastopom jeseni vsakodnevne gneče na slovenskih cestah vsaj malo zmanjšale, jutranje in popoldanske prometne konice še naprej povzročajo glavobole številnim voznikom.
Eden izmed najbolj obremenjenih delov avtocestnega omrežja je štajerska vpadnica na ljubljanski obroč, ki vodi delavce v prestolnico in iz nje. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da na delo v osrednjo Slovenijo iz drugih delov države prihaja 109.498 delovno aktivnih ljudi, veliko od njih z avtomobilom. Leta 2023 se je sicer na odseku Domžale-Šentjakob v dnevu povprečno zapeljalo 61.228 vozil, leto poprej pa 60.416 vozil.
Da bi bil prometni tok ob dnevnih prometnih konicah bolj enakomeren in umirjen, na Darsu za leto 2025 načrtujejo začetek del za vzpostavitev tretjega prometnega pasu, in sicer z rekonstrukcijo obstoječega odstavnega pasu od Domžal do Zadobrove (v dolžini 14,8 kilometra).
Pridobili so pravnomočno okoljevarstveno soglasje ministrstva za okolje, podnebje in energijo po postopku VDJK (vzdrževalna dela v javno korist), zdaj pa sledi javno naročilo za pridobitev izvajalca gradbenih del. Načrtujejo, da bi pogodbo z izvajalcem lahko sklenili v prvi polovici prihodnjega leta, na vprašanje, kdaj predvidevajo začetek del, pa niso odgovorili.
Za vzpostavitev tretjega prometnega pasu na primorski avtocestni vpadnici na ljubljanski obroč, med Ljubljano in Vrhniko, Dars okoljevarstvenega soglasja še ni pridobil.
Dela bodo trajala dve gradbeni sezoni in pol
Ker je štajerska avtocestna vpadnica na ljubljanski obroč vsakodnevno obremenjena, na Darsu poudarjajo, da se zavedajo, da morajo gradbena dela skrbno načrtovati in razdeliti na ustrezne faze. Le tako lahko namreč zagotovijo maksimalno možno pretočnost teh odsekov v času gradbenih del. Promet bo zato med izvedbo del v obe smeri potekal po dveh zoženih pasovih.
“Ocenjujemo, da bodo gradbena dela trajala dve gradbeni sezoni in pol,” so napovedali na Darsu.
Dodali so, da pri preureditvi odstavnega pasu v tretji prometni pas na tem odseku ne gre samo za razširitev, temveč za celovito obnovo dolgotrajne voziščne konstrukcije in izvedbo odstavnih niš. Posledično bodo lokalno širili nasip cestnega telesa. Pri premostitvenih objektih so predvidene ustrezne razširitve ter obnove poškodovanih delov.
Celostno bodo rekonstruirali vzhodni del priključka Sneberje. Preuredili bodo sistem odvodnjavanja, cestno razsvetljavo, elektro- in telekomunikacijske napeljave, kabelsko kanalizacijo, optično kabelsko omrežje, zaščito obstoječih prečkanj vodovoda, fekalno kanalizacijo in plinovod.
Nadgradili bodo tudi spremenljivo prometno informacijsko signalizacijo in sistem klica v sili ter vzpostavili sistem za nadzor in vodenje prometa. Prilagodili in dogradili bodo aktivno protihrupno zaščito. Preuredili bodo prometno signalizacijo in opremo s povečanjem stopnje jasnosti vodenja ter povečanjem stopnje prometne varnosti, so nanizali v Darsu.
Kako preprečiti (prehude) zastoje
Na Darsu ob tem opozarjajo, da bo zaradi intenzivnih del na ljubljanskem obroču zastojev še več. Pri tem izpostavljajo pomen ukrepov za zmanjšanje zastojev.
Med drugim so pristopili k projektu dinamičnega upravljanja s hitrostmi. 53 lokacij so opremili z novo ali obnovljeno spremenljivo prometno signalizacijo, mikrovalovne detektorje za štetje prometa in detektorje za izračun in spremljanje potovalnega časa. Trenutno je sistem še v fazi testiranja. Nekje do konca letošnjega leta bodo sistem upravljali ročno, sredi leta 2025 pa bo upravljanje avtomatizirano.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in predsednik uprave Darsa Andrej Ribič pa sta nedavno omenila tudi načrtovano skupno delovanje nacionalnega centra za upravljanje prometa in Darsovega centra. Prek tega vozlišča bodo upravljali ceste po vsej državi, a pred tem sledi še obnova stavbe, v kateri bo vozlišče delovalo – dela bodo predvidoma potekala od januarja do konca leta 2025.
Dars je podpisal tudi pogodbo o sodelovanju z ljubljansko in mariborsko univerzo pri uvajanju pametnih sistemov upravljanja prometa. Kot enega takšnih je Ribič izpostavil zaznavanje gostote prometa prek optičnega omrežja ob avtocestah in prilagajanje omejitev hitrosti za zmanjševanje zastojev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje