Duševno stanje mladostnikov v Sloveniji vse slabše

Foto: PROFIMEDIA

Podatki raziskave, ki jo je lani že šestič zapored izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, kažejo, da ima približno tretjina mladostnikov povečano verjetnost depresije. Občutke osamljenosti je v zadnjem letu izkusil vsak šesti mladostnik, več kot tretjina pa jih je poročala tudi o rednem doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov.

Primerjava podatkov raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki, ki jo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vsaka štiri leta izvaja v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), iz obdobij pred epidemijo covida-19 in po njej kaže na povečanje odstotka mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let s povečano verjetnostjo depresije.

O rednem (tedenskem) doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov poroča 35,7 odstotka mladostnikov, so zapisali na spletni strani NIJZ. Mladostniki najpogosteje doživljajo nervozo, nespečnost in razdražljivost.

V 20-letnem obdobju izvajanja mednarodne raziskave se je zmanjšal odstotek mladostnikov, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično. Pogostost občutkov osamljenosti, ki so sicer bolj prisotni med dekleti, namreč s starostjo narašča. Narašča tudi odstotek mladostnikov z visoko stopnjo simptomov anksioznosti, so ugotovili. S težjo anksioznostjo se spopada več deklet oziroma 15- in 17-letnikov. Ti so bolj ranljivi tudi za povečano verjetnost depresije kot fantje in mlajši mladostniki.

“V obdobju od leta 2018 do 2022 smo ugotovili poslabšanje pri treh kazalnikih s področja duševnega zdravja, in sicer se je odstotek mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let s povečano verjetnostjo depresije s 13 povečal na 30 odstotkov, odstotek mladostnikov, ki so zelo zadovoljni z življenjem, pa se je zmanjšal,” je izpostavila vodja raziskave Helena Jeriček Klanšček.

Mednarodna raziskava, v kateri sodeluje že več kot 50 držav, vključuje različna vedenja – od tveganih vedenj, življenjskega sloga, spanja, doživljanje šole, družinskih odnosov do samoocene zdravja, duševnega zdravja, uporabe digitalnih tehnologij, nasilje itd. Kot so zapisali na NIJZ, je raziskava podlaga za načrtovanje strategij in ukrepov na teh področjih.