Menu Item
Po zadnjih podatkih je bilo v Sloveniji med 2017 in 2021 identificiranih 241 žrtev s trgovino z ljudmi - 85 odstotkov je bilo žensk, ki so jih izkoriščali za prostitucijo in prisilna kriminalna dejanja. Skoraj vse so bile tuje državljanke. Med identificiranimi žrtvami ni bilo otrok, kaže zadnje poročilo Grete, skupine strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi, ki deluje pri Svetu Evrope.
Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi pri Svetu Evrope (Greta) je objavila novo poročilo o napredku Slovenije na tem področju.
Poročilo ugotavlja, da je Slovenija dodatno razvila zakonodajni in politični okvir za ukrepanje, oblasti pa med drugim poziva, da žrtvam omogočijo učinkovito in pravočasno pravno pomoč.
V obdobju od leta 2017 do leta 2021 je bilo v Sloveniji uradno identificiranih 241 žrtev trgovine z ljudmi, od tega je bilo 85 odstotkov žensk. Večinoma je šlo za prostitucijo, sledijo prisilna kriminalna dejanja. Med identificiranimi žrtvami ni bilo otrok, ugotavlja najnovejše poročilo Grete o napredku Slovenije v boju proti trgovini z ljudmi, iz katerega izhaja še, da Slovenija ostaja ciljna država žrtev trgovine z ljudmi.
Skoraj vse identificirane žrtve so bili tuji državljani, od česar jih več kot polovica prihaja iz štirih držav, Ukrajine, Tajvana, Madžarske in Romunije. Identificiranih je bilo tudi osem slovenskih žrtev, ki so bile podvržene trgovini z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja.
Policija je v tem obdobju identificirala 93 storilcev, ki so se ukvarjali trgovine z ljudmi. Kazenski postopki so bili sproženi zoper 41 storilcev, obsojenih pa jih je bilo 26.
Poročilo sicer ugotavlja, da je Slovenija od drugega pregleda stanja na tem področju dodatno razvila zakonodajni in politični okvir, pomemben v boju proti trgovini z ljudmi.
Novembra 2018 je bila v okviru notranjega ministrstva ustanovljena služba za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi. Januarja letos pa sta bili v kazenski zakonik kot obliki izkoriščanja dodani definiciji beračenja in suženjstvu podobnih praks, med drugim ugotavlja skupina.
V poročilu se izdatno posveča tudi vprašanju opolnomočenja žrtev trgovine z ljudmi. V povezavi s pravicami žrtev do informiranja ugotavlja, da so pristojni slovenski organi pripravili informativno brošuro v šestih jezikih s splošnim seznamom pravic žrtev kaznivih dejanj, prav tako so žrtvam na voljo letaki, ki pojasnjujejo, kaj je trgovina z ljudmi ter kako in kje poiskati pomoč. Kljub temu Greta meni, da bi morale slovenske oblasti nadaljevati prizadevanja, da bi bile vse domnevne in uradno identificirane žrtve proaktivno obveščene o svojih pravicah in razpoložljivih podpornih storitvah ter načinih njihove pridobitve.
Do brezplačne pravne pomoči samo slovenski državljani
Poročilo nadalje ugotavlja, da so v kazenskih postopkih do brezplačne pravne pomoči upravičeni samo slovenski državljani in tuji državljani z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Sloveniji, v praksi pa se žrtve po pravno pomoč in zastopanje zanašajo na specializirane nevladne organizacije.
Greta zato na pristojne organe naslavlja poziv, naj žrtvam zagotovijo dostop do pravne pomoči in imenovanje odvetnika takoj, ko obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je oseba žrtev trgovine z ljudmi.
Žrtvam pa naj se omogoči tudi učinkovito uveljavljanje pravice do odškodnine. Skupina namreč ugotavlja, da še nobena žrtev trgovine z ljudmi doslej ni prejela odškodnine, bodisi v kazenskih ali civilnih postopkih bodisi po zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.
Greta sicer na pristojne organe naslavlja tudi poziv, da se kazniva dejanja trgovine z ljudmi tako opredelijo vsakič, ko okoliščine primera to dopuščajo, vključno s primeri, za katere je značilno, da ni fizičnega nasilja.
Skupina pozdravlja vključitev kazenske odgovornosti pravnih oseb za trgovino z ljudmi, vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nobena od sedmih pravnih oseb, ki so bile preiskane, ni bila obsojena za to kaznivo dejanje.
Skupina pa v poročilu med drugim ugotavlja tudi, da v slovenski zakonodaji še vedno ni posebne zakonske določbe, da se žrtve trgovine z ljudmi ne kaznujejo zaradi vpletenosti v nezakonite dejavnosti, v kolikor so bile v to prisiljene. Prav tako naj oblasti zagotovijo učinkovito ločevanje žrtev in obtožencev v sodnih zgradbah in razširijo uporabo postopkovnih zaščitnih ukrepov, poziva.
Iz poročila izhaja, da uradno ni bila identificirana nobena žrtev za namene izkoriščanja delovne sile. Tako Greta poziva oblasti, naj okrepijo prizadevanja za preiskovanje, pregon in obsodbo trgovcev z ljudmi zaradi izkoriščanja delovne sile. Med drugim ugotavlja, da inšpektorat za delo nima sredstev za učinkovit nadzor nad slovenskimi podjetji, ki zaposlujejo napotene delavce v drugih državah EU.
Večjo pozornost je treba nameniti tudi odkrivanju žrtev trgovine z ljudmi med migranti in prosilci za azil, med drugim ocenjujejo v poročilu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!