Menu Item
Na objavo predsednice Nataše Pirc Musar po prepiru Trumpa in Zelenskega se je na omrežju X odzval ameriški diplomat iz Trumpovega kroga. Sloveniji je očital prenizke izdatke za obrambo.
Po spodletelem srečanju ameriškega predsednika Trumpa z ukrajinskim poredsednikom Zelenskim je bila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar ena od mnogih evropskih politikov, ki so se odzvali.
Zapisala je: “Slovenija zagovarja načela in spoštovanje mednarodnega prava in mednarodnih odnosov. To, čemur smo bili danes priča v Ovalni pisarni, spodkopava te vrednote in temelje diplomacije. Trdno podpiramo suverenost Ukrajine. Ponavljamo, da je Rusija agresor. Nujno je, da negujemo in varujemo demokratične ideale ter zagotovimo, da se odražajo v naših dejanjih in interakcijah na svetovnem prizorišču. Čas je, da Evropa prevzame vodstvo na poti k miru v Ukrajini. S spoštovanjem mednarodnega prava, Ustanovne listine ZN, pravičnosti in predvsem … spodobnosti.”
Toda ta njena objava je na omrežju X naletela na odziv Richarda Grenella, ameriškega diplomata iz ožjega kroga Donalda Trumpa, ki je bil v prvem Trumpovem mandatu direktor nacionalne obveščevalne službe (DNI), v drugem Trumpovem mandatu pa je posebni odposlanec ameriškega predsednika za posebne misije.
Grenell je v odgovoru na predsedničino objavo Sloveniji očital, da sodi med države članice Nata z najnižjimi obrambnimi izdatki. “Že leta 2014 ste se zavezali, da boste za obrambo dajali dva odstotka BDP, a ste še vedno le na 1,29 odstotka. Nič ne spodkopava Nata bolj kot to, da se ne plačuje pravičnega deleža,” je zapisal Grenell.
Slovenija se je na vrhu Nata leta 2014 res zavezala, da bo dosegla dva odsotka BDP do leta 2024, a ta cilj še vedno ni dosežen. Po oceni Nata je Slovenija lani za obrambo namenila 1,29 odostotka BDP, letos pa po podatkih ministrstva za obrambo namenja 1,53 odstotka, kar je 1,3 milijarde evrov.
Predsednica republike je po slovenski ureditvi sicer vrhovna poveljnica obrambnih sil, a pristojnost povečevanja obrambnih izdatkov je v rokah vlade in državnega zbora.
Po trenutnih strateških dokumentih Slovenije bo Slovenija dva odstotka BDP dosegla leta 2030, toda evropski voditelji prav zaradi ameriške drže po prihodu Trumpa na oblast vse glasneje govorijo o krepitvi obrambne sposobnosti EU in hkrati o hitrejšem povečevanju izdatkov za obrambo.
Tudi premier Robert Golob je v zadnjem pogovoru za TV Slovenija že dal vedeti, da bi utegnila tudi Slovenija (kmalu) kreniti po tej poti.
“Kot predsednik vlade moram poskrbeti zato, da če se bodo že povišali obrambni izdatki, da bodo ti dobro naloženi. Najboljša naložba je lastna industrija, druga najboljša naložba je tako imenovana dvojna uporaba,” je dejal premier.
Medtem se je predsednica republike po sporu Trumpa in Zelenskga v Beli hiši oglasila tudi danes in med drugim dejala, da je besedni spor pokazal na nespoštovanje do človeka, do predsednika države, ki se je pripravljen pogajati.
Poudarila je, da si takšnega poniževanja ne zasluži nihče. Ponovno je pozvala k spoštovanju mednarodnega prava in poudarila: “Ukrajina je tista, ki se mora odločiti, kdaj se bo prenehala boriti za svojo suverenost, za svojo ozemeljsko celovitost. Mislim, da ni pošteno od nikogar od nas, da jo silimo, da preda orožje.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje