Menu Item
Kljub torkovemu prehodu hladnejše fronte in nekaj padavinam te nikjer po državi niso bile takšne, da bi pomembneje vplivale na vodostaje in pretoke rek, ki so bili na nekaterih julija tako najnižji v obdobju zadnjih 30 let. Meteorologi za konec tedna napovedujejo nove padavine, a te ne bodo pomembno vplivale na razmere.
Kot je za STA povedala dežurna meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik, še vedno velja zelo visoka verjetnost za padavine v petek zvečer in v noči na soboto. Te bodo v povprečju prinesle okoli 10 do 20 litrov dežja na kvadratni meter, ponekod tudi malenkost več, kar pa je v vsakem primeru premalo za to, da bi vsaj nekoliko odpravilo posledice suše.
“Če bi bila količina zapadlega dežja okoli 50 litrov na kvadratni meter, bi to bilo nekaj, v sedanji suši pa se pričakovana količina padavin skoraj ne bo poznala. Ta bo zadoščala le za toliko, da bo zmočila tla,” je dejala Hladnik Zakotnik. Po njenih besedah nekako velja, da kolikor je litrov, toliko se tudi zemlja zmoči v globino.
Pričakovani dež tako ne bo vplival na zvišanje pretokov rek, zelo verjetno se to po njenih besedah ne bo zgodilo do jeseni, razen če bi prišel kakšen večji ciklon, medtem ko so sedanje fronte bolj za sprotno vlaženje tal in da kakšen dan ljudem ni treba zalivati vrtov.
Temperature do konca tedna ostajajo podobne trenutnim, torej nekje do 30 stopinj Celzij, v drugi polovici prihodnjega tedna pa je spet na vidiku večja vročina s temperaturami do 35 stopinj, je še povedala dežurna meteorologinja.
Na Agenciji RS za okolje (Arso) sicer pravijo, da je vodnatost rek povsod po državi nizka in ustaljena s trendom počasnega zmanjševanja, kar še zlasti velja za reke na južnem in severnem Primorskem in Notranjskem, pa tudi za Dravo, Savo in Ljubljanico. Pretoki nekaterih rek na omenjenih območjih v juliju, glede na primerjalno obdobje zadnjih 30 let, še niso bili tako nizki in so primerljivi z avgustovskimi pretoki v najbolj sušnih letih 2003, 2007 in 2012
Kot so dodali za STA, to kaže na zelo zgodnji pojav letošnjih sušnih razmer, ki bi se lahko avgusta ob morebitnem nadaljevanju padavinskega primanjkljaja še zaostrovale. Manjše reke v severovzhodni in vzhodni Sloveniji imajo ta čas še vedno pretoke blizu običajnih poletnih.
Na vodnatost Save, Soče in predvsem Drave letos pomembno vpliva že primanjkljaj snega v zimskem obdobju, saj je bil prispevek snežnice letos majhen, prav tako se je sneg hitro talil že zgodaj ob majskih visokih temperaturah. V večji meri in tudi drugod po Sloveniji, ne le na rekah z goratim zaledjem, ima seveda največji vpliv primanjkljaj padavin, saj je v zahodni in osrednji Sloveniji v prvi polovici leta marsikje padlo le 40 do 50 odstotkov običajne količine.
Takšne razmere imajo lahko po mnenju hidrologov Arsa neposredne posledice na različnih področjih in pri številnih dejavnostih, od vodooskrbe za različne namene, ribogojništva, turističnih dejavnosti na rekah in seveda proizvodnje električne energije na hidroelektrarnah.
Sicer pa trenutno k poslabševanju razmer poleg male vodnatosti prispevajo še izrazito visoke temperature zraka, ki segrevajo površinske vode. V vodotokih je zato manj kisika, zaradi česar prihaja do vse pogostejših poginov rib, o katerih poročajo ribiške družine in druge pristojne službe.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!