Tudi v Sloveniji kavcijski sistem? Odločitev bo znana kmalu

Danes so na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, pred sprejemom dokončne odločitve o uvedbi kavcijskega sistema za nepovratno embalažo pijač, deležniki še zadnjič soočili argumente za in proti njegovi uvedbi. Čeprav vsi poudarjajo, da trenutni sistem ravnanja z odpadno embalažo potrebuje izboljšave, pa si niso enotni, ali je pravi odgovor za njegovo nadgradnjo uvedba kavcijskega sistema.

Sklepi posveta so bili, da deležniki do konca avgusta še na treh sestankih v manjših skupinah soočijo dejstva ter izhodišča. Tako glede števca podatkov o recikliranju plastenk in pločevink, ki se med deležniki še vedno razlikujejo, pa tudi glede financiranja sistema in koliko bo ta stal predvsem potrošnike. Tretji sestanek bo namenjen akcijskemu načrtu z ukrepi, s katerimi bomo do leta 2030 dosegli cilj ločeno zbranih odpadnih plastenk pijač v višini 90 odstotkov.

Kot je na začetku posveta povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, so glede morebitne uvedbe kavcijskega sistema za nepovratno embalažo izvedli že kar nekaj posvetov. Ker gre za pomembno temo, si željo na ministrstvu z vključitvijo različnih pogledov poiskati najširši možen konsenz. “Z reprezentativnimi predstavniki posameznih združenj, ki jih ta sistem najbolj zadeva, želimo opraviti še eno razpravo glede kavcijskega sistema in res poiskati rešitev, kaj je za Slovenijo najboljše,” je izpostavil.

Kot je poudaril, so na ministrstvu ponovno analizirali podatke proizvajalcev plastenk pijač in predelovalcev odpadne embalaže ter preučili, ali bodo okoljski cilji, ki jih predvideva zakonodaja EU, tudi doseženi. “Srečujemo se z veliko dilemo in tudi z veliko negotovostjo, da cilji brez kavcijskega sistema ne bodo doseženi, po drugi strani pa nam zavezanci za ravnanje z odpadki sporočate, da kavcijski sistem ni potreben in da bomo s sedanjo prakso, sicer z nekoliko več napora, sočasno te cilje vseeno dosegli,” je dodal Kumer.

posvet kavcijski sistem — Foto: Egon Parteli/N1

Kumer: Verjamem, da lahko dosežemo konsenz

Današnji posvet je minister ocenil za pomemben korak, saj je pokazal, v katerih točkah so si deležniki enotni, hkrati pa je pokazal, kje so še prisotna razhajanja. “Ključne so tri točke, ki jih moramo v naslednjih mesecih razčistiti. Verjamem, da lahko dosežemo konsenz in veseli me, da so vse strani k posvetu pristopile konstruktivno,” je bil zadovoljen.

Ob tem je poudaril, da imamo v Sloveniji že zdaj zelo dober sistem ravnanja z odpadki, hkrati pa imamo pred sabo tudi zelo ambiciozne cilje. “Ti cilji pa z obstoječim sistemom ne bodo doseženi in je treba nekaj narediti. Zato bomo v naslednjih tednih natančno razdelali vse podatke, financiranje in nasprotujoča dejstva, nato pa je na političnih odločevalcih, da sprejmemo odločitev. V koalicijski pogodbi imamo zapisano, da bomo uvedli kavcijski sistem, sam pa bi ga rad uvedel na podlagi dejstev,” je zaključil.

Cilj do leta 2030: 90 odstotkov ločeno zbranih odpadnih plastenk

Povzetek vseh dosedanjih aktivnosti pristojnega ministrstva v zvezi z uvedbo kavcijskega sistema pa je predstavila Jana Miklavčič iz sektorja za ravnanje z odpadki. Kot je dejala, je v ozadju tega “cel kup analiz in razmišljanj”. “Kar nas najbolj skrbi, je to, ali bomo dosegli cilj ločeno zbranih odpadnih plastenk pijač v višini 90 odstotkov do 1. januarja 2029 in najmanj 77 odstotkov ločeno zbranih odpadnih plastenk pijač do 1. januarja 2025,” je navedla in spomnila tudi na 30-odstotni cilj reciklata v PET plastenkah pijač do leta 2030.

Argumente, ki govorijo v prid uvedbi sistema, so predstavili v nevladni organizaciji Eko krog. Kot je poudarila predstavnica organizacije Erika Oblak, kavcijski sistem po njihovi oceni skupaj z uvedbo proizvajalčeve razširjene odgovornosti predstavlja prednosti za vse deležnike. Znova je izpostavila, da njegova uvedba gospodinjstvom ne bi prinesla dodatnih stroškov, na kar opozarjajo nasprotniki vzpostavitve sistema. “To je polna odgovornost proizvajalcev pijač,” je poudarila in dodala, da se investicijski in operativni stroški delovanja sistema prevedejo v embalažnino, ki jo morajo trenutno plačevati proizvajalci pijač.

Po posvetu je Oblak dejala, da se bo treba na osnovi prihajajočih treh sestankov odločiti, kako naprej. “Ali z uvedbo kavcijskega sistema ali z obstoječim sistemom in ukrepi, s katerimi bomo dosegli 90 odstotkov in tam tudi ostati,” je povedala.

Industrija pijač: sistem potrebujemo kot država in industrija

Na vidik “strašenja potrošnikov” in manipulacije s podatki pa je opozoril tudi predsednik Združenja industrije pijač, ki deluje pod okriljem Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Marian Šefčovič. “Podpiramo kavcijski sistem, ker smo prepričani, da nam prinese to, kar potrebujemo kot država in industrija,” je poudaril.

Šefčovič je prepričan, da je edina pot uvedba kavcijskega sistema. “Že nekaj let delamo analize in dajemo predloge, kako ga uvesti. Ima ga že več kot 70 odstotkov držav EU. Verjamem v to, da bomo na koncu našli soglasje. Nimamo veliko časa, a verjamem, da nam bo rešitve uspelo najti v naslednjih mesecih,” je optimističen.

Na drugem bregu ostaja Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije, ki vztraja, da kavcijski sistem ni nujen za doseg okoljskih ciljev EU. Gre za parcialno odločitev, ki prinaša dodatne visoke stroške za gospodinjstva v višini 230 evrov na leto, je poudaril predsednik zbornice Sebastijan Zupanc. Med negativnimi posledicami vzpostavitve sistema je izpostavil tudi višje stroške poslovanja za trgovce, izgubo prodajnega prostora in izziv zagotavljanja skladiščnih kapacitet.

Zupanc je bil po posvetu kljub temu optimističen glede iskanja skupne rešitve. “Izkušnje 20-letnega ločenega zbiranja odpadkov nam kažejo, da lahko obstoječi sistem nadgradimo in dosežemo zastavljene cilje do leta 2030, seveda z določenimi ukrepi in resnim partnerstvom z ministrstvom in industrijo pijač.

Pred nami je velika naloga. Kakršnokoli pot bomo izbrali, pa so prebivalci tisti, ki bodo zagotavljali, da bomo dosegli cilje. Te želimo doseči z najmanjšo obremenitvijo gospodinjstev,” je dejal.

Bodo trgovske družbe glavni organizatorji prevzemnih mest za embalažo?

Da mnenja trgovskih družb, ki bi ob morebitni uvedbi kavcijskega sistema delovale kot glavni organizatorji prevzemnih mest za embalažo, trenutno niso poenotena, sta na posvetu opozorili Marjanca Simsič in Nika Pečevnik iz Trgovinske zbornice Slovenije. V zbornici se zavzemajo za vzpostavitev enotne podatkovne baze, ki bi bila podlaga za sprejetje skrbno pretehtane odločitve.

V nadaljevanju posveta je sledila na trenutke burna razprava, kjer so tudi drugi deležniki izrazili skrbi glede “premetavanja podatkov z obeh strani”. “Čudim se, da o takih stvareh, ki so preprosto merljive, nimamo zaupanja vrednih podatkov,” je dejal Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Na problem manipuliranja s podatki, ki ni prava smer, je opozorila tudi sopredsednica stranke Vesna Urša Zgojznik. Po njenih besedah tudi kavcijski sistem ne predstavlja edine prave rešitve, je pa “dovolj ambiciozen, da nas požene na to pot”.