Bom jutri ... Samo še to, potem pa res začnem ... Poznate, kajne? Pogosto odlašanje ni lenoba, ogroža pa vaše zdravje.
Verjetno ni človeka, ki ne bi občasno odlagal začetka ali konca naloge ali dela.
Nekateri pa to počnejo redno – odlašajo do zadnjega, na koncu pa stiskajo zobe. Bolj redoljubni so prepričani, da gre za posledico slabega upravljanja časa ali čisto lenobo. Toda znanost tega ne podpira. “Prepričljivih znanstvenih dokazov, ki bi potrjevali, da je odlašanje nalog posledica slabega upravljanja časa, ni. Lahko pa rečemo, da je vse povezano z upravljanjem razpoloženja,” je za BBC povedala Fuschia Sirois, raziskovalka z univerze v Durhamu, ki je preučevanju prokrastinacije posvetila več kot 20 let. “Pri odlašanju dela gre za to, da ne morete obvladati svojega razpoloženja in čustev,” je pojasnila.
Kronično odlašanje zadolžitev ogroža zdravje
Pri preučevanju kroničnega odlašanja nalog je Sirois opazovala tudi vpliv na človekovo zdravje, njene ugotovitve pa so skrb vzbujajoče.
“Ljudje, ki kronično odlašajo delo, imajo višjo stopnjo stresa in večje število akutnih zdravstvenih težav. Večja je verjetnost, da bodo imeli glavobole ali težave z nespečnostjo ali prebavne težave. Poleg tega so dovzetnejši za gripo in prehlad,” je naštevala Sirois. Ugotovila je tudi, da je odlašanje dejavnik, ki lahko povzroči hipertenzijo in srčno-žilne bolezni. Č se prokrastinatorji odločijo za zdrav način življenja, je pri njih večja verjetnost, da ga bodo opustili.
Ali se lahko kroničnega odlašanja nalog znebimo?
Lahko, pravijo psihologi. Za to obstaja nekaj “psiholoških pripomočkov”. Navajamo tri.
1.
Eden zanimivejših je, da začnete drugače razmišljati o časovnih razdobjih in jih spreminjate v manjše enote. Kaj to pomeni? Enostavno – namesto da pomislite na dva dni, pomislite na 48 ur, namesto na eno leto pomislite na 365 dni ali 52 tednov. Razmišljati začnite v manjših časovnih enotah. Tako se prihodnji dogodki zdijo bolj blizu, kar ljudi spodbudi k začetku opravljanja naloge.
2.
Drugi način, ki se je izkazal za zelo učinkovitega, je, da poskušate najti v nalogi, ki je pred vami, smisel. “Ko ga najdete, se z nalogo zbližate, hkrati pa to zmanjša negativna čustva, ki vam preprečujejo, da bi jo začeli,” je dejala Sirois.
3.
Ena od ugotovitev njenega raziskovanja je tudi, da so “kronični odlaševalci” do sebe zelo strogi – predvsem pred zaključeno nalogo in po njej. Očitajo si, ker so tako dolgo odlašali z začetkom ali dokončanjem naloge, in tako sami sebi kradejo čas. “Ne počnite tega,” je svetovala Sioris. “Niste prvi, ki odlaša, zadnji pa tudi ne. Dobrodošli v svetu ljudi. Priznajte si, da niste zadovoljni s seboj, in nadaljujte.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje