Tujerodne vrste pri nas: spet se bomo kopali z rebračami, poznate modro rakovico?

Na Morski biološki postaji Piran že kar nekaj let izvajajo redni monitoring tujerodnih vrst. "Na podlagi rezultatov lahko trdimo, da število tujerodnih vrst pri nas raste, se pa to število povečuje tudi na splošno na Jadranu, Sredozemlju in drugih obalnih vodah po Evropi," je za N1 povedal morski biolog Borut Mavrič.

Tujerodne vrste so zgolj tiste vrste, ki jih je v novo okolje prinesel človek. Vrste, ki so se, denimo zaradi spreminjanja temperature morja, v novo okolje razširile same, niso tujerodne vrste, je razložil sogovornik.

Pri tujerodnih vrstah domorodno izhodišče in novo okolje nista povezana. Pomemben način prenosa morskih tujerodnih vrst v novo okolje je ladijski promet. "Prvi prenosi na tak način so se začeli že v času, ko so prvi morjeplovci odkrivali nove kontinente, z vse večjim in pogostejšim ladijskim prometom pa je prenosov vedno več," je dejal.

V našem morju je okoli 70 tujerodnih vrst, poznate rebračo?

V slovenskem morju je trenutno okoli 70 tujerodnih vrst, nekatere že zelo dolgo. Medtem ko se nekatere tujerodne vrste skrivajo globoko v morju in jih povprečen človek sploh ne bi opazil, pa smo eno vrsto zagotovo opazili že vsi: rebračo Mnemiopsis leidyi.

Podolgovata sluzasta bitja so v morju ob naši obali prvič opazili leta 2005. "Vendar je bila takrat malo številčna, rebrača potem dolgo ni bila opažena," je razložil Mavrič.

"Vse do leta 2016, ko je bila ponovno opažena, in to v zelo velikem številu in od takrat se v našem morju stalno pojavlja," je dodal. Kot pravi, je v prvih letih pozimi skoraj ni bilo, ker se je umaknila v bolj globoke vode ali v lagune, zadnja leta pa jih je veliko tudi v hladnejših obdobjih.

Pričakujemo lahko, da se bodo z nami kopale tudi letos. Najštevilčnejše so v mesecih, ko je voda najtoplejša: julija, avgusta, septembra in oktobra. Vendar pa je to, koliko jih bo ob obali, odvisno predvsem od morskih tokov. Čeprav kdaj morda niso vidne ob obali, jih še vseeno najdemo na odprtem morju ali pa na italijanski strani Tržaškega zaliva. "Do neke mere se sicer lahko same premikajo, a to na večje razdalje ne vpliva. V glavnem je morski tok tisti, ki določa, kam bodo prišle," je dodal.

Rebrača za človeka ni nevarna, kaj pa za naš morski ekosistem?

Mavrič pomirja, da rebrača za človeka ni nevarna. "Za razliko od meduze, ki je prav tako vrsta želatinastega organizma, ne opeče. Ima samo nekakšne lepilne celice, nima pa ožigalk, torej ne opeče in tudi ne izloči nobenih strupov," je razložil.

Ko se je pri nas prvič pojavila, je bila rebrača kategorizirana kot invazivna vrsta, ki lahko močno vpliva na stalež rib in posledično na ribištvo. "V času pojava je bila v Sloveniji ruska strokovnjakinja Tamara Shigarova, ki je sodelovala pri raziskavi v Črnem morju, kjer so pojavljanje rebrače povezovali s kolapsom male plave ribe," je povedal in dodal, da se je ta bojazen tako pojavila tudi pri nas.

Kljub temu je bila skupina slovenskih raziskovalcev skeptična in je vztrajala, da je takšno povezavo treba dokazati in ugotoviti, ali rebrača pleni mladiče rib ali jajca. "Neka vrsta, ki je v enem okolju invazivna, ne bo nujno invazivna tudi v drugem okolju," je izpostavil Mavrič.

Da bi ugotovili, ali rebrača dejansko predstavlja nevarnost za naš ekosistem in posledično tudi škodo za človeka, je skupina raziskovalcev Morske biološke postaje zavihala rokave. Poleg Boruta Mavriča so v raziskavi sodelovali še Alenka Malej, Lovrenc Lipej ter hrvaški kolega Davor Lučić.

"Ugotovili smo, da rebrača v Tržaškem zalivu praviloma ne pleni nobenih jajc ali mladic. Glavni plen je mikrozooplankton, ki pa je tudi plen ribjih mladic. Morebitni vpliv na ribe torej pri nas ni direkten, ampak posreden," je pojasnil, a dodal, da bi bilo to treba dodatno raziskati.

Opazili so tudi kanibalizem

So pa opazili tudi kanibalizem. Rebrače bi lahko razrezali in pogledali, kaj se nahaja v prebavni votlini, a so opazili, da žival, ko je pod stresom, sama izloči vsebino želodca.

"Gre za sluz, v kateri je skrit tudi plen, ki ga je pojedla. Vendar pa lahko včasih, ko z njo manipuliraš, ker je tako mehka in želatinasta, rebračo poškoduješ in delčki rebrače lahko ostanejo v vzorcu izpljuvane snovi," je povedal Mavrič in dodal, da so bili zato dolgo skeptični, ali gre dejansko za drugo rebračo ali del poškodovane rebrače, ki je material izpljuvala.

S kasnejšimi preverbami so ugotovili, da se rebrača prehranjuje tudi z lastno vrsto.

"Kanibalizem pri rebračah je značilen za julij in avgust, ko je v Tržaškem zalivu zooplanktona zelo malo in je torej hrane za rebračo zelo malo. Je pa znano tudi, da organizmi, ko se bliža obdobje pomanjkanja, vso energijo preusmerijo v razmnoževanje in proizvedejo toliko mladic, da bo vsaj nekaj primerkov preživelo kritično obdobje. Hkrati, ker je mladic toliko, je to potem tudi hrana, ki jim je na razpolago," je razložil.

Bi bilo smiselno rebrače poloviti in odstranjevati z morja?

Marsikateri kopalec, ki se mu upira misel, da bi zaplaval med sluzastimi bitji, bi si želel, da bi jih enostavno odstranili iz morja. Pa bi bilo to smiselno? "Rebrače bi sicer lahko lovili z mrežami, a bi bilo to finančno zelo potratno," pravi Mavrič.

Morali bi ugotoviti, ali bi ulov lahko kako uporabili. "V okviru enega drugega projekta smo se ukvarjali z meduzami in razmišljali, ali bi to biomaso lahko uporabili kot kolagen ali kot gnojilo. Ampak nobena ideja še ni prišla do faze, ko bi bilo to komercialno zanimivo," je dejal.

Pri nas vse več modrih rakovic, ki se na drugi strani Atlantika prodajajo tudi za 70 evrov

Čeprav jih je veliko in gredo kopalcem "na živce", rebrače torej še ne spadajo pod kritične invazivne vrste, saj še ni dokazano, da bi zares škodile ekosistemu. Je pa v zadnjem času na tapeti modra rakovica. Gre za zanimivo vrsto, ki je precej velika: tehta lahko tudi več kot pol kilograma, v določenih okoljih tudi kilogram. "Je hitro opazna, ker je velika in precej izrazite modre barve in tudi zelo agresivna, ščipa," je povedal sogovornik.

V italijanskih lagunah ima zelo velik negativen vpliv na marikulture, saj se hrani z vongolo, ki jo tam pretežno gojijo. Sicer pa gre pri tej vrsti, ki ji strokovno rečemo Ruditapes philippinarum, tudi za tujerodno vrsto, ki je bila v to okolje prenesena ravno zaradi gojenja. Modra rakovica se je pri nas prvič pojavila leta 2019, množično pa se je začela pojavljati lansko leto. "Zdaj skušamo ugotoviti, ali ima tudi pri nas vpliv na okolje in domorodno favno," je povedal.

Ne le, da je rakovica zelo velika, je tudi zelo okusna, je še pripomnil Mavrič. "Prihaja z zahodne obale Amerike, kjer je zelo cenjena delikatesa. Medtem ko jo je pri nas vse več, tam število upada," je delil in pojasnil, da je eden od ukrepov, s katerim pri nas skušajo vplivati na številčnost, tudi lov.

"Italijani, Tunizijci, Španci so začeli z lovom in prodajo. Težava je, ker ljudje te vrste še ne poznajo in so zadržani," je dodal. Medtem ko se pri nas to vrsto prodaja za med tri in deset evrov na kilo, je cena na drugem koncu Atlantika tudi desetkrat večja - torej 30, 40 pa tudi do 70 evrov.

Modra gospica in japonska ostriga: prinesejo lahko tudi bolezni

Zanimalo nas je, ali obstaja bojazen, da bi k nam prišle tudi kakšne druge invazivne vrste, ki bi lahko močno vplivale na naš morski ekosistem. "Pred leti smo našli tropsko vrsto ribe, modro gospico, sorodnico našega črnika. O njej so nas obvestili turisti, ki so jo ob sprehajalni poti med Portorožem in Piranom opazili zaradi njene neonsko modre barve," je povedal.

Zdelo se jim je neverjetno, da bi se ta vrsta pojavila pri nas, nato pa so ugotovili, da jo je nekdo izpustil iz akvarija. "Očitno se jo je nekdo naveličal. Namesto da bi jo usmrtil, jo je izpustil v morje, da bi ji omogočil svobodno lepo življenje. Mi smo te ribe potem polovili in jih imeli v akvariju. Izkazalo se je, da gre za eno najbolj gojenih vrst rib, ampak hkrati za vrsto, ki je najbolj prekužena. Največ ima parazitov, zajedalcev, povzročiteljev bolezni," je povedal.

Po njegovem mnenju bi nas moralo biti najbolj strah prav tega, da bodo tujerodne vrste okužile domorodne vrste.

Kot še en primer je navedel japonsko ostrigo, ki se je pri nas pojavila okoli 70. let prejšnjega stoletja, morda že nekoliko prej. "Japonska ostriga ima določene patogene, zajedalce, ki zanjo sicer niso nevarne, ker je nanje odporna, so pa ti v nekaterih krajih, kamor je bila vnesena, škodovali domorodnim vrstam ostrig, ki nanje niso bile odporne," je povedal.

"Na določenih območjih se je tako zgodilo, da je zaradi japonske ostrige upadla populacija navadne ostrige oziroma drugih domorodnih ostrig," je pojasnil in izpostavil, da je tako tujerodna vrsta posredno povzročila kolaps domorodne.

V Tržaškem zalivu opazili tudi nevarne meduze

V Tržaškem zalivu so opazili tudi zelo nevarno meduzo - kubomeduzo oziroma škatlasto meduzo. "K sreči smo zaznali zelo malo primerkov," je pripomnil Mavrič in pojasnil, da bi bila ta meduza lahko nevarna tudi za človeka. "Morda ne smrtno, vendar pa bi bilo gotovo zelo neprijetno," je povedal. Tudi za takšne vrste si verjetno ne bi želeli, da se udomačijo pri nas.

Zaradi plaščarja školjke dobijo manj hrane

Mavrič je omenil tudi vrsto tujerodnega plaščarja Clavellina oblonga. Gre za posebne organizme, ki živijo pritrjeni na morsko dno in se ne premikajo. "Probleme v marikulturi so povzročili zato, ker se množično razraščajo na samih školjčiščih, obraščajo školjčne šope in zmanjšujejo pretok vode, s tem pa tudi hrane školjkam," je povedal.

Dodal je, da so škodne primere prijavili na Hrvaškem, a da so jih opazili tudi na naših školjčiščih, še največ v Piranskem zalivu. "To je torej še ena vrsta, za katero lahko trdimo, da se je dejansko izkazala za invazivno," je dodal.

Kaj lahko naredimo, da bi preprečili prihod tujerodnih vrst?

Čeprav na prihod tujerodnih vrst v Jadransko morje najbolj vplivajo velike človeške gospodarske dejavnosti, ko je npr. ladijski promet, pa lahko ukrepamo tudi posamezniki.

"Vse več je navtičnega turizma, vemo pa, da se določene vrste prenašajo s sidri. Ko pri nas v zalivu dvignemo sidro, na njem lahko stanejo določeni organizmi, ki jih nehote lahko prenesemo drugam in vplivamo na ravnovesje tamkajšnjega ekosistema," je povedal in svetoval, da poskrbimo, da je sidro čisto.

Tudi splošna čistoča barke je pomembna. "Poskrbeti je treba, da se trup ne zaraste. Na plovilih se tujerodne vrste lahko tudi namnožijo, in če jih je več, je tudi potencial za njihovo širjenje in vpliv v okolju večji," je povedal.

Če v morju opazite nenavadno vrsto, obvestite biološko postajo

Pozval je še, da naj, če v morju opazimo novo vrsto, o tem obvestimo Morsko biološko postaji Piran. "Če hitro odreagiramo, ima naše ukrepanje lahko veliko večji vpliv, kot pa če se neka vrsta že uveljavi in razširi," je povedal.

Že sicer pogosto dobivajo informacije od potapljačev, ribičev in turistov. "Te informacije so zelo pomembne. Hvaležni smo za vsako obvestilo, četudi se na koncu izkaže, da ni šlo za nič posebnega. To nakazuje na odnos ljudi do narave, da jo opazujejo, da jim je mar. Moramo se zavedati, da morje ni samo modrozelena površina, ampak da se pod njo skriva zanimiv, pester in barvit svet," je sklenil.