Menu Item
Oglasila se nam je zaskrbljena mama devetošolca, ki naj v minulih dveh letih zaradi pomanjkanja učiteljev dlje časa ne bi imel ur slovenščine in matematike. Skrbi jo, kako uspešen bo na nacionalnem preverjanju znanja, saj se rezultati letos upoštevajo pri vpisu v srednjo šolo. Na ministrstvu pravijo, da o tovrstnih situacijah niso obveščeni. So nekateri otroci oziroma razredi v neenakem položaju kot drugi?
Poročali smo že, da se vedno pogosteje dogaja, da zaradi kadrovskih težav v šolstvu določen predmet poučuje učitelj, ki za to ne izpolnjuje vseh formalnih pogojev. Na nekaterih šolah pa se dogaja tudi to, da se pouk določenega predmeta v določenem obdobju ne izvaja, saj učitelja – takšnega, ki izpolnjuje pogoje, ali takšnega, ki jih ne – ni.
Oglasila se nam je mama devetošolca, ki obiskuje eno od šol v okolici Ljubljane. Kot nam je povedala, sinov oddelek v sedmem razredu velik del šolskega leta ni imel matematike, saj je bila učiteljica na daljši bolniški.
V osmem razredu pa po njenih besedah daljše obdobje niso imeli ur slovenščine, saj da je učiteljica kmalu po začetku šolskega leta odšla, nova pa je prišla šele proti koncu leta. Pouk so v tistem času nadomeščali z drugimi predmeti, nadomeščanj matematike in slovenščine pa skoraj ni bilo, nam je še povedala sogovornica, ki je želela ostati anonimna. Prav tako ni želela, da se izpostavlja šola.
“Kakšne možnosti bodo imeli pri vpisu v srednje šole?”
Pred učenci, ki imajo zaradi pomanjkanja učiteljev v zadnjih letih lahko pomanjkljivo znanje, so nacionalna preverjanja znanja (NPZ). Rezultati teh preverjanj pa se bodo po novem upoštevali pri vpisu na srednjo šolo, v primeru, da bo veljala omejitev vpisa.
“Kako naj starši otrokom pomagamo, da bodo opravili NPZ?” se sprašuje zaskrbljena mama. “Kakšne možnosti bodo imeli pri vpisu v srednje šole? Inštrukcije, da, tudi starši jim pomagamo pri pripravah, kolikor zmoremo, ampak to je kaplja v morje.”
Sprašuje se, kaj bo s tistimi, ki bodo NPZ “padli”. “Popravna roka sta v juniju in avgustu, a vpisi na srednje šole so prej. Bodo ti učenci pavzirali, ponavljali? Poleti bodo ostali sami s starši. Kako naj v dveh mesecih nadomestijo vso manjkajočo snov? V kakšnem položaju so v primerjavi s tistimi učenci, ki kvaliteten pouk ves čas imajo in ki že vadijo za NPZ?”
Brez ocen, ker ni bilo učitelja
Na družbenem omrežju Facebook se je konec septembra pojavil podoben (anonimni) zapis drugega zaskrbljenega starša. “Na naši šoli ni matematika, zaradi bolnega otroka je učiteljica za slovenščino na dolgotrajni bolniški. Otroci v 9. razredu sploh nimajo pouka slovenščine in matematike, saj se nihče ni prijavil na razpis. Vse je na starših, otroci pa so v neenakem položaju. Nikogar ne briga, ostale šole pa že pridno vadijo za NPZ.”
Ko smo pred časom preverjali, ali se zaradi kadrovskega primanjkljaja dogaja tudi to, da se pouk določenega predmeta v določenem obdobju ne izvaja, nam je vodja aktiva ravnateljev ljubljanskih osnovnih šol Mateja Urbančič Jelovšek povedala, da takšnega podatka trenutno nima.
Dodala pa je, da so na eni od šol pred dvema letoma imeli primer, ko se je tja prepisala učenka, ki v določenem ocenjevalnem obdobju na prejšnji šoli ni dobila nobene ocene iz matematike. “Izkazalo se je, da na tisti šoli v tistem obdobju ni bilo učitelja matematike.”
“Nihče od ravnateljev se ne želi izpostaviti kot tisti, ki mu ni uspelo”
To se je zgodilo na OŠ dr. Vita Kreigherja v Ljubljani. Ravnateljica Tanja Rozman, ki takrat sicer še ni delala na tej šoli, nam je povedala, da je bila učiteljica matematike na daljši bolniški, zaradi česar je bil eden od oddelkov tri mesece brez pouka matematike.
“Šola ni našla primernega učitelja, ki bi odsotno učiteljico nadomestil. V nekaterih razredih so te ure pokrili drugi učitelji matematike na šoli, v enem oddelku pa to zaradi urnikov ni bilo mogoče. Po treh mesecih je mojemu predhodniku uspelo dobiti učitelja, ki je imel na papirju vse pogoje, a se je izkazal kot slab pedagog. Učenci niso imeli nobenega znanja, vsi od prvega do zadnjega pa so bili ocenjeni z oceno odlično,” je dogajanje opisala ravnateljica.
Z vprašanji o tem, ali se dogaja, da se zaradi pomanjkanja učiteljev pouk določenih predmetov ne izvaja, smo se v minulih dneh obrnili na več šol, a konkretnih odgovorov nismo dobili. Tanje Rozman to ne preseneča. “Nobeden od ravnateljev nima polnega kolektiva in vsi se zelo borimo, da zagotovimo učni proces. A nobeden se ne želi izpostaviti kot tisti, ki mu ni uspelo in se pouk določenega predmeta zato sploh ne izvaja.”
“Vse pogosteje potrebni čarovniški triki”
Predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič je povedala, da ni seznanjena s primeri, ko bi učenci zaradi pomanjkanja kadra dlje časa ostajali brez ur določenega predmeta.
“Mi vedno zagotovimo nadomeščanja, res pa je, da ne moremo vedno zagotoviti ustreznih nadomeščanj. Ko gre za daljšo odsotnost, zaposlimo nadomestnega delavca, ki ni nujno strokovnjak za določeno področje, a ocenimo, da bo ob ustreznem vodenju zmogel dobro izpeljati učni proces. Težje je, ko se na primer zgodi vrsta krajših bolniških odsotnosti, ki se jih ne da predvideti in ki jih tudi ne moremo pokriti z nadomestno zaposlitvijo.”
Če učenci dlje časa nimajo pouka slovenščine oziroma matematike, kot poroča naša sogovornica z začetka članka, je njena skrb vsekakor upravičena, je še dejala Mojca Mihelič. “Lahko pa zagotovim, da šole naredimo vse, da bi otroci dobili potrebno znanje. Vse pogosteje so potrebni dobesedno čarovniški triki, zato da lahko zagotovimo, da poteka pouk.”
Ponavljajo razpise, a prijav ni
V združenju ravnateljev so pred dnevi sicer opozorili, da čedalje hujša kadrovska kriza že ogroža kakovost izobraževalnega procesa. Ena izmed večjih težav, ki so jo izpostavili, je “nemogoče” nadomeščanje kadrov za določen čas.
Zaradi tega nadomeščanja pogosto prevzamejo že tako preobremenjeni učitelji, kar povečuje njihovo izgorelost in tveganje za odhode iz poklica. Poudarili so, da v vzgojno-izobraževalnih zavodih ostaja veliko delovnih mest nezasedenih. Mnoge šole večkrat ponavljajo razpise za prosta delovna mesta, a se nanje nihče ne prijavi.
Na ministrstvu o takšnih primerih niso obveščeni
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, ki ga vodi dr. Vinko Logaj, smo povprašali, koliko šol trenutno nima učitelja za določen predmet – ne takšnega z izpolnjenimi formalnimi pogoji ne brez pogojev, oziroma na koliko šolah se pouk katerega od predmetov za vsaj en oddelek ne izvaja.
Odgovorili so nam, da bodo rezultati poglobljene in natančnejše analize glede pomanjkanja učiteljev znani v prihodnjih mesecih. “Ravnatelji ministrstvo obveščajo o tem, da ne dobijo kadra in da morajo prilagajati potek pouka, nismo pa obveščeni o primerih, da na šoli ne bi imeli pouka nekega predmeta dlje časa.”
Na ministrstvu so še pojasnili, da so vzgojno-izobraževalni zavodi zavezani k realizaciji programa tako v celoti kakor tudi pri posameznem predmetu, vendar pa se realizacija lahko preverja šele ob koncu šolskega leta. “V preteklosti se je pokazalo, da so šole z organizacijo dela (nadomeščanja drugih učiteljev, zaposlovanje novih učiteljev za določen čas) sledile realizaciji učnega načrta, kar pa se lahko preverja šele ob koncu šolskega leta. Šola mora ustrezno izkazati načine organizacije dela (prerazporejanje učiteljev med šolskim letom, iskanje novih zaposlenih, organizacija nadomeščanj …).”
Minister vrgel žogico ravnateljem
Za komentar situacije, ko so učenci za dlje časa ostali brez pouka določenega predmeta in bili s tem postavljeni v neenakopravni položaj, smo prosili tudi ministra za izobraževanje Logaja.
V odgovoru je zapisal: “Za opisane situacije bi potreboval bolj konkretne podatke o primeru oziroma šoli, na kateri je do tega prišlo. V prvi vrsti je za organizacijo in izvedbo pouka odgovoren ravnatelj, to je glede na različne zmožnosti in nepredvidene situacije, kot so bolniške odsotnosti, odpovedi delovnih razmerij, upokojitev in podobno. Ravnatelj ima možnost prilagoditve organizacije pouka. Možnosti so fleksibilna organizacija predmetnika, združevanje manjših skupin ali denimo nadomeščanje, da na ta način ne bi prihajalo do neenakopravnega položaja učencev.”
Ravnateljica: Prepuščeni smo sami sebi
Na vprašanje, ali se ministrstvo ustrezno loteva reševanja kadrovske krize v šolstvu, je ravnateljica Tanja Rozman za N1 odgovorila, da so ravnatelji pri tem prepuščeni sami sebi. “Ravnatelji že nekaj let sami rešujemo težko situacijo. V času covida se je to prvič pokazalo, ko smo morali reagirati čez noč, ministrstvo pa je nato nas spraševalo, kako naj oblikuje rešitve. Isto se dogaja zdaj. Že pred covidom smo ravnatelji opozarjali, da imamo stare kolektive in zaradi tega v zbornicah veliko učiteljev z zmanjšano pedagoško obveznostjo. Da že zato potrebujemo dodaten kader. Že takrat se je kazalo, da na trgu dela ni kadra.”
V trenutni situaciji, ko si šole ob zaostrenih kadrovskih težavah pomagajo s študenti pedagoških smeri, jim ministrstvo ne zagotovi sredstev, da bi te študente plačali, je še opozorila Rozman.
Po drugi strani pa je bilo s prenovo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sprejeto določilo, da šola ob pomanjkanju ustreznejših kandidatov za eno leto lahko na mesto učitelja zaposli osebo, ki ne ustreza nobenim pogojem.
Neprimerno se ji zdi tudi to, da se prav v času, ko se praktično vse šole soočajo s pomanjkanjem učiteljev, uvaja sprememba pogojev za vpis v srednje šole. Kot rečeno, se bodo namreč rezultati NPZ v 9. razredu upoštevali pri vpisu, če bo na srednji šoli omejitev vpisa.
“Ministrstvo bi moralo v tej situaciji pogoje za vpis spremeniti. S tem ko so določili, da se bodo rezultati NPZ šteli za vpis, so na ravnatelje še dodatno okrepili pritisk,” je opozorila Tanja Rozman.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje