Menu Item
Svet Evropske unije in slovenska vlada sta pred kratkim podaljšala začasno zaščito, ki jo v državah članicah Unije uživajo begunci iz Ukrajine. Ta posebni status razseljenim ljudem med drugim zagotavlja denarno pomoč za zasebno nastanitev ali nastanitev s prehrano v državnih kapacitetah. V teh pri nas prebiva 659 ukrajinskih beguncev, nekateri pa zaradi različnih težav zapuščajo zasebne nastanitve in zaprošajo za državne. Ker so te v celoti zapolnjene, vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov nove išče z informativnim zbiranjem ponudb. Eden od prijavljenih pa je prejel grožnje s požigom hotela, v katerega bi lahko namestili približno 50 ukrajinskih mater z otroki.
Bliža se 24. februar, ko bosta od vdora ruske vojske v Ukrajino minili dve leti. V tem času so državo zapustili milijoni ljudi, ki so želeli pobegniti pred tegobami vojne. V Evropsko unijo se je zateklo okoli 4,1 milijona Ukrajincev, pravice pa jim zagotavlja status začasne zaščite.
Ukrajinskim beguncem ga je po odločitvi Sveta Evropske unije 4. marca 2022 začela podeljevati tudi Slovenija. Začasna zaščita ukrajinskih beguncev bi se 4. marca iztekla, vendar je vlada sledila Svetu Evropske unije in zaščito podaljšala še za eno leto. V skladu s slovenskim zakonom ljudem s tem statusom zagotavlja začasno prebivanje v Sloveniji, nastanitev in prehrano v nastanitvenih centrih oziroma denarno pomoč za zasebno nastanitev, zdravstveno varstvo, izobraževanje, denarno pomoč in žepnino.
Začasno zaščito podeljujejo v posebnih okoliščinah. V slovenskem zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb je tako navedeno, da se podeljuje v primeru množičnega prihoda razseljenih ljudi iz tretjih držav, še posebej če obstaja nevarnost, da azilni sistem ne bo zmogel ustrezno obravnavati povečanega števila prošenj za azil. Podeli se razseljenim osebam, ki jim varno in trajno vrnitev v svojo državo ali regijo onemogočajo vojna, oboroženi spopadi, okupacije ali množične kršitve človekovih pravic, zaradi česar je ogroženo njihovo življenje ali so žrtve sistematičnega oziroma splošnega kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Uvedba začasne zaščite se lahko v državah začne šele, ko Svet Evropske unije ugotovi, da so v tretji državi ali regiji nastale opisane razmere.
Od začetka vojne so po podatkih slovenskega notranjega ministrstva prejeli 10.264 vlog za začasno zaščito. Trenutno ima ta status 8.767 ljudi. Kot že omenjeno, jim pripada nastanitev v državnih kapacitetah ali denarna pomoč za zasebno nastanitev. Večina ukrajinskih beguncev je izbrala zasebno nastanitev, saj po podatkih Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov v državnih nastanitvah živi 659 ljudi.
Na uradu so navedli, da so vse državne kapacitete za ljudi s statusom začasne zaščite zasedene, zaradi česar iščejo dodatne prostore. Begunci imajo težave z najetimi stanovanji, zaradi česar zaprosijo za državno nastanitev. “Če se jim pridruži še kakšen družinski član in postane stanovanje, ki ga imajo v najemu, premajhno; če imajo v najemu počitniške kapacitete in jih želijo najemodajalci v sezoni oddajati v kratkotrajni najem turistom; ker ne zmorejo plačevati najemnin, ki so se v zadnjem času povišale,” so našteli na uradu za oskrbo in integracijo migrantov.
Vladni urad je zato septembra začel informativno javno zbiranje ponudb za najem opremljenih nastanitvenih objektov, kamor bi lahko po potrebi namestil “osebe, za katere je zadolžen zagotoviti nastanitev in oskrbo”. Postopek izbiranja še poteka, trenutno pa so na uradu v fazi pregledovanja pogojev. V objavi so od morebitnih ponudnikov nastanitev zahtevali, da ponujeni objekt omogoča nastanitev več kot 100 ljudi in obsega najmanj 450 kvadratnih metrov. Najem bodo s ponudnikom sklenili za pet let.
Hotelirju v Rušah zaradi prijave na razpis grozili s požigom hotela
Na omenjeno poizvedovanje urada se je prijavil tudi Albin Hauptman, ki je lastnik in direktor hotela Veter v Rušah. Pogodbe z uradom še ni podpisal, kot poroča Večer, pa sta strani podpisali pismo o nameri. V hotelu bi tako nastanili približno 50 ukrajinskih mater z otroki. Hauptman je za N1 povedal, da turistične razmere v Rušah niso spodbudne. “Hotel je prevelik za to, kar lahko v kraju ponudimo, zasedeni smo 25- ali 30-odstotno,” je dejal.
Del krajanov pa se je uprl ideji o nastanitvi ukrajinskih beguncev v hotel Veter. Hauptman je prejel celo grožnjo, da bodo hotel požgali, če se bodo vanj naselili begunci. “Smo lastniki hotela in s svojim objektom lahko delamo, kar hočemo. Ne vem, v čem je težava, verjetno je ta bolj politične narave,” je dejal direktor ruškega hotela, ki je grožnje s požigom prijavil policiji.
Te je strogo obsodila tudi županja Ruš Urška Repolusk. Kot je navedla, so želeli o namestitvi ukrajinskih mater z otroki razpravljati tudi na seji občinskega sveta 25. januarja. “Seja se je žal zaradi obstrukcije sedmih svetnikov skupin Gibanje Svoboda, ZA in 2×2 in posledične nesklepčnosti sveta predčasno zaključila,” so v kabinetu županje zapisali v odgovoru.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje