Menu Item
"Nemogoče je govoriti o nadaljevanju ukrajinskega boja brez ameriške podpore," po burnih tednih na relaciji Kijev – Washington ocenjuje ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Petro Bešta. V pogovoru s slovenskimi novinarji je predstavil ukrajinska pričakovanja od prihajajočega sestanka z ZDA in poudaril nujnost po krepitvi evropske obrambe. "Putina ne morejo ustaviti lepe besede in prepričevanja," opozarja.
Ukrajino v Sloveniji od lanskega decembra zastopa veleposlanik Petro Bešta, ki je po dobrih dveh letih na veleposlaniškem mestu nadomestil nekdanjega ukrajinskega obrambnega ministra Andrija Tarana. Čeprav ne zaseda veleposlaniškega mesta v kateri od bolj izpostavljenih svetovnih držav, je v teh prelomnih tednih pestro tudi na ukrajinskem veleposlaništvu v Ljubljani. To so nam ob slovesu in petkovemu pozdravu “pa lep vikend” s kar malo kislim nasmeškom potrdili tudi veleposlanikovi sodelavci.
Prihodnji teden Ukrajino čaka srečanje z diplomatsko delegacijo ZDA v Savdski Arabiji, kjer se bodo pogovarjali o začetnem okviru mirovnih pogajanj z Rusijo. Kot je na druženju z novinarji povedal veleposlanik Bešta, bo Ukrajina tam predstavila svojo vizijo mirovnega dogovora, ki ga sestavljata prekinitev ognja in varnostna jamstva za Ukrajino. Kot pravi, se bodo z ameriško delegacijo pogovorili rudi o drugih relevantnih stališčih za pot k miru.
Po veleposlanikovih besedah je ukrajinsko načelo, da bodo pogajanja z Rusijo začeli le s pozicije moči. Kot je pojasnil, to najprej pomeni krepitev ukrajinskega položaja na fronti in zaustavitev napredovanja ruskih enot. Poleg tega je po njegovih besedah treba še okrepiti pritisk na Rusijo z dodatnimi sankcijami. “To dvoje bo omogočilo, da lahko razmišljamo o iskreni razpravi. Z Rusijo smo že imeli slabe izkušnje in brez močnega položaja na fronti ter pritiska s partnerji ne verjamemo, da je mogoča kakršnakoli za nas sprejemljiva rešitev,” pravi Bešta.
Ob tem spomni na izjave predsednika Volodimirja Zelenskega o možnosti premirja v zraku in na morju, ki bi bilo uvod v pogajanja za mirno rešitev. “Pot do tja mora biti dovolj hitra, da se nam ne ponovi zgodba iz leta 2014. Takrat smo imeli leta in leta posvetovanj in premirij, v vmesnem času pa je Rusija napadala Ukrajino in si prisvajala njeno ozemlje,” doda veleposlanik.
Napoved srečanja v Savdski Arabiji je prišla manj kot teden dni po tem, ko sta se med obiskom v Beli hiši javno sporekla Zelenski in predsednik ZDA Donald Trump. Ta je že pred tem s potezami in izjavami začel hladiti prijateljski odnos med ZDA in Ukrajino, ta teden pa zaustavil še vojaško pomoč in prenehal deliti obveščevalne podatke. Bešta pravi, da je dialog z ZDA zahteven, a da ga državi nadaljujeta. “Nemogoče je govoriti o nadaljevanju ukrajinskega boja brez ameriške podpore,” ocenjuje.
Kot dodaja, morata državi prilagoditi skupne strategije in rešiti vprašanje dolgoročnega sodelovanja, pri čemer bi lahko pomagal dogovor o redkih zemljah. “Imamo osnutek dogovora, okoli katerega se še vedno pogovarjamo. Verjamemo, da bo prinesel dolgoročno ekonomsko podlago za nadaljnje varnostno sodelovanje z ZDA,” pravi ukrajinski veleposlanik.
“Močna Evropa bo poslala zelo pomembna sporočila Rusiji in ZDA”
Kako pa bo država ob ameriški odtegnitvi vojaške pomoči in obveščevalnih podatkov sploh prišla do želene pozicije moči, preden z ruskimi predstavniki sedejo za pogajalsko mizo? Veleposlanik je v pogovoru priznal, da pomanjkanje ameriških obveščevalnih podatkov močno otežuje izvidovanje na bojišču v regiji Kursk in zračne napade globoko na ruskem ozemlju.
Bešta prav tako meni, da evropska pomoč po umiku ZDA ne more zapolniti vrzeli. “V tem trenutku si je težko predstavljati, da bi Ukrajina lahko na dolgo rok nadaljevala svoj boj brez pomoči ZDA. Ukrajina okoli 40 odstotkov orožja izdela sama, v 30 odstotkih smo odvisni od ZDA in v ostalih 30 od evropskih tehnologij,” je naštel.
Pot naprej vidi v še tršem in bolj povezanem delu z evropskimi partnerji ter hkratnem oblikovanju skupne strategije z ameriško administracijo. Pri izboljšanju odnosa z ZDA izpostavlja tudi vlogo Evrope. “Razvoji dogodkov v ZDA pomenijo tudi, da se mora Evropa odzivati bolj hitro in odločno. Evropa dela dobro v tej smeri in tako moramo nadaljevati. Močna Evropa bo namreč poslala zelo pomembna sporočila Rusiji in ZDA,” pravi ukrajinski veleposlanik. Po njegovem mnenju bi se Evropa tako obranila nameram ruskega predsednika Vladimirja Putina spodkopati evropsko in transatlantsko enotnost. “Vlaganje v obrambo pa bo dobre signale poslalo tudi v ZDA,” je prepričan Bešta.
“Vprašanje danes ni več, ali obstaja resna grožnja evropski varnosti, temveč, ali je Evropa sposobna delovati dovolj odločno, hitro in ambiciozno,” je povedal veleposlanik. Zavzel se je za krepitev naložb v obrambo in varnost Evrope ter pri tem pozdravil načrt Evropske komisije, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb v obrambo.
V pogovoru s slovenskimi novinarji je veleposlanik večkrat poudaril, da je najboljše varnostno jamstvo za Ukrajino vstop v zvezo Nato. Čeprav temu ostro nasprotujejo v Moskvi in poteze ne podpirajo v Washingtonu, Bešta vztraja, da o alternativah v Ukrajini ne želijo govoriti, saj da je to zanje glavna prioriteta. Meni namreč, da mora biti njegova država v evropsko varnostno infrastrukturo vpeta kot polnopravna članica, članstvo v Natu pa je pomembno tako za Ukrajino kot zavezništvo samo.
Vzhodno krilo: kritična točka morebitne nove Putinove agresije
“Seveda smo zavezani tudi popolni evropski integraciji,” pa odgovori na vprašanje o nekoliko bolj realnem vstopu v Evropsko unijo. V Kijevu po njegovih besedah upajo, da bodo tri pristopna poglavja odprli do letošnjega junija, še druga tri pa do konca leta. Ob omembi možne blokade članstva s strani madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki napoveduje referendum o članstvu Ukrajine v EU, ostaja optimističen. “Nasprotovanja Madžarske smo že videli v preteklosti. Na koncu smo jih vedno premagali in upamo, da jih bomo tudi sedaj,” je dejal Petro Bešta.
Članstvo Ukrajine v Natu in EU sta po veleposlanikovih besedah tudi del načrta za odvračanje morebitnega prihodnjega ruskega napada na katero od drugih evropskih držav. “Putina ne morejo ustaviti lepe besede in prepričevanja. Edini način za odvračanje je moč,” pove jasno in spomni na ruske napade na Gruzijo leta 2008 ter na Ukrajino leta 2014.
“Bilo je veliko upanja, špekulacij, sanj in optimizma, da je Putina mogoče ustaviti s popuščanji,” je nadaljeval Bešta. Prepričan je, da če se bo ruski predsednik v naslednjih letih znašel v položaju, ko bo na voljo imel dovolj resursov, orožja in ljudi, bo pripravljen na nadaljevanje njegovih imperialističnih ambicij, ki se po njegovih besedah ne končajo v Gruziji in Ukrajini.
“Na nas je, da zgradimo močno vzhodno krilo. To je kritična točka. Če bo Evropa vlagala v varnost in ne bo o tem le govorila, gradila močno obrambno industrijo, proizvajala dovolj sodobnega tehnološkega orožja za obrambo Evrope, ohranjala močne čezatlantske odnose, če bo Ukrajina močno vpeta v Nato, potem Putin ne bo napadel. Samo zelo močna Evropa in Ukrajina, ki je integrirana v Nato in EU, bo to agresijo naredila nemogočo,” meni Bešta.
Ukrajinski veleposlanik v Ljubljani je med pogovorom večkrat izrazil hvaležnost Sloveniji in njenim političnim predstavnikom za vso pomoč in podporo Ukrajini. Med drugim je izpostavil prizadevanja slovenskih voditeljev v mednarodnih organizacijah, podporo ukrajinskemu članstvu v EU in številne humanitarne projekte.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje