Menu Item
Jezikovni modeli, med katerimi je najbolj znan ChatGPT, so uporabni tudi v šolah. Učenci si vse pogosteje pomagajo z njimi, navdušeni pa so tudi učitelji. Ob tem velja opozoriti na nekatere pasti uporabe umetne inteligence v šolah.
Umetna inteligenca (UI) vse bolj postaja del naših življenj. Jezikovni modeli, med katerimi je najbolj znan ChatGPT, lahko pri delu pomagajo tako učiteljem kot učencem. Ob tem pa velja opozoriti tudi na pasti njihove uporabe v šolah.
“Pri šolskih nalogah dijaki ne smejo uporabljati pametnih naprav, zato problemov, povezanih z nedovoljeno rabo UI, ni,” pravi ravnateljica ljubljanske gimnazije Vič Alenka Krapež. Drugače je pri domačih nalogah, kjer so učitelji pri posameznih dijakih zaznali, da naloga ni bila plod njihovega znanja. Toda, kot pravi Krapež, posledic “razen nasveta, da ob takem ‘učenju’ ne bodo nadgradili lastnega znanja, ni bilo”.
Na kranjski osnovni šoli Franceta Prešerna so se učitelji izobraževali v programu Digitrajni učitelj, tudi na temo UI. “Otroci so korak pred nami,” pravi ravnateljica Sonja Grilc in pojasnjuje, da nekateri učitelji, ki so bolj računalniško usposobljeni, prepoznajo, ali si je učenec pomagal z UI, ostali pa redkeje. Če že, jezikovne modele uporabljajo šolarji višjih razredov, to je osmega in devetega, mlajši pa ne, pojasnjuje. “Kot smo se pogovarjali z učitelji, ti prepoznajo, kadar naloga ni napisana v slogu šolarja, ki ga učitelj, ki več let uči isti razred, prepozna. Sploh če otrok ChatGPT vpraša nekaj splošnega, ta pa mu tudi zelo splošno odgovori,” opisuje ravnateljica.
Na viški gimnaziji so nekateri učitelji pri pouku dijakom že pokazali smiselno rabo orodij umetne inteligence in predstavili njene pasti. Nedavno so pripravili tudi anketo o pogostosti, področjih in načinih rabe umetne inteligence pri dijakih v izobraževanju. “Te ugotovitve bodo vodile v pripravo priporočil uporabe in spremljanja rabe UI v procesu izobraževanja na naši šoli,” pravi ravnateljica Krapež.
Izobraževanja učiteljev
Fizik, filozof in komunikator znanosti Sašo Dolenc o uporabi teh orodij predava učiteljem predvsem srednjih, redkeje tudi osnovnih šol. “Večina učiteljev ne ve veliko o tovrstnih novih tehnologijah, tako da začnemo s splošnim uvodom, da si sploh predstavljajo, kaj to je, da jih ni strah in da začnejo sami preizkušati to tehnologijo ter jo na pravi način uvajati v šole,” opisuje Dolenc.
Pravi, da učitelji večinoma ne vedo, kako se lotiti dela s ChatGPT. Ko jim pokaže primere, so navdušeni nad tem, kako ga je mogoče uporabljati in izboljšati pouk. “Predvsem je uporaben za pouk jezikov, pa tudi naravoslovja, kjer lahko učiteljem pomaga pri razlagi,” pravi Dolenc.
Za učitelje gimnazije Vič so po besedah ravnateljice doslej pripravili tri izobraževanja na temo UI. “Prvo je bilo usmerjeno v razumevanje delovanja sistemov UI, drugo in tretje pa v demonstracijo možnih uporab različnih orodij kot pripomoček za pripravo na poučevanje. Zlasti zadnje je spodbudilo več učiteljev, da sisteme UI uporabljajo za (pre)urejanje podatkov, pa tudi pri pripravi ocenjevanja znanja,” opisuje Alenka Krapež.
ChatGPT pomaga otrokom, ki jim starši ne
Dolenc meni, da šole novih tehnologij ne smejo ignorirati, ampak je treba otroke – ki brez dvoma že uporabljajo ta orodja – nanje navaditi. “Temu se namreč ne moremo izogniti, zato je pomembno, da se tehnologijo naučimo odgovorno in smiselno uporabljati,” svetuje. Na predavanjih pa poseben poudarek namenja pomenu spodbujanja kritičnega razmišljanja pri učencih in dijakih.
Koristi uporabe ChatGPT za učence vidi predvsem v pomoči pri razlagi zahtevnejših vsebin. “Ta orodja so jim lahko v veliko pomoč, če česa ne razumejo oziroma je bilo slabo razloženo, če kakšne naloge ne znajo rešiti,” pravi in dodaja, da lahko ChatGPT pri razlagi pomaga tudi staršem, ki pomagajo otrokom.
Tovrstna orodja umetne inteligence bi tako lahko nekoliko ublažila razlike v znanju otrok, ki izvirajo iz njihovih družin. Nekateri starši, ki so bolj izobraženi, zavzeti ali imajo več časa, lahko otrokom namreč doma razlagajo snov in jim pomagajo pri domačih nalogah. Ostalim otrokom, ki so za to prikrajšani, pa lahko pomaga UI.
Glavna prednost ChatGPT ni to, da nalogo reši, ampak da jo razloži, pravi Dolenc. “Novejši modeli omogočajo, da nalogo fotografiraš, UI pa jo reši in natančno razloži postopek,” opisuje. “Tako imaš doma enega zelo pametnega pomočnika, kar je veliko vredno, se je treba pa hkrati zavedati, da se vedno lahko zgodi napaka,” dodaja komunikator znanosti.
Umetna inteligenca ima tudi potencialno škodljivo plat
Vsi se zavedajo, da ima uporaba umetne inteligence tudi pasti. Med njimi Dolenc opozori na nevarnost, da učenci uporabljajo umetno inteligenco za avtomatsko reševanje nalog brez razumevanja snovi, kar lahko oslabi proces učenja.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) pravijo, da je vpliv umetne inteligence na naše sisteme izobraževanja in usposabljanja nesporen, v prihodnosti pa se bo še povečal, “zato je izjemno pomembno, da bolje razumemo njihov vpliv na svet okoli sebe”. Poudarjajo, da morajo imeti učitelji in vodstveni delavci šol “vsaj osnovno znanje o uporabi umetne inteligence in podatkov, da lahko pozitivno, kritično in etično uvajajo to tehnologijo ter jo pravilno uporabljajo in izkoristijo vse njene možnosti”.
Na MVI poudarjajo, da bi uporaba umetnointeligenčnih sistemov “lahko izboljšala poučevanje, zagotovila boljše učne izide ter pomagala šolam, da delujejo učinkoviteje, če pa te umetnointeligenčne aplikacije niso ustrezno zasnovane ali se uporabljajo neprevidno, bi to lahko pripeljalo do škodljivih posledic”. Zato opozarjajo, da se morajo učitelji “zavedati in se spraševati, ali so umetnointeligenčni sistemi, ki jih uporabljajo, zanesljivi, pošteni, varni in vredni zaupanja ter ali je upravljanje izobraževalnih podatkov varno, ali varuje zasebnost posameznikov in ali se uporablja v skupno dobro”.
Na ministrstvu za digitalno preobrazbo (MDP) pripravljajo smernice za uporabo orodij umetne inteligence, kot sta ChatGPT in Microsoft Copilot, v državni in javni upravi, ki se osredotočajo predvsem na varovanje podatkov. Te sicer ne bodo narejene posebej za izobraževalne ustanove, vendar pa splošna navodila veljajo tudi zanje. “Pomembno je, da se uporabniki zavedajo, da se vsi modeli učijo na podlagi vsebin, ki jih posredujemo. To pomeni, da lahko posredovani podatki postanejo dostopni tretjim osebam ali se uporabijo na načine, ki niso v skladu z varnostnimi standardi Evropske unije in Slovenije,” opozarjajo na MDP in svetujejo posebno previdnost pri posredovanju osebnih podatkov. “Prav tako je pomembno zavedanje, da vrnjene vsebine niso nujno natančne, resnične ali popolnoma nepristranske,” še dodajajo.
Kaj sam o sebi pravi ChatGPT?
Kako lahko koristi šolarjem in učiteljem, smo vprašali tudi ChatGPT.
Odgovoril nam je, da je za učitelje še posebej uporaben pri pripravi gradiv – oblikuje na primer učne načrte, delovne liste, kvize ali interaktivne dejavnosti ter predlaga ideje za inovativne metode poučevanja. Pomaga lahko pri razlagi vsebin, pa tudi oblikuje vprašanja za teste. “Svetujem, kako prilagoditi učne vsebine za učence s posebnimi potrebami ali talentirane učence,” še dodaja ChatGPT.
Za učence pa je, tako pravi sam, ChatGPT med drugim uporaben, ker razlaga snov, ki je ne razumejo pri pouku, odgovarja na vprašanja iz različnih predmetov ter pomaga pri domačih nalogah, “tako da vodim skozi reševanje nalog, ne da bi podajal odgovore, ampak spodbujam razmišljanje”. Svetuje lahko o tehnikah za učinkovito učenje, poleg tega je še pravi motivator. “Nudim navdihujoče zgodbe, nasvete za premagovanje učnih težav in pomoč pri iskanju zanimanja za določeno področje,” odgovarja ChatGPT.
Kaj pa pasti? “Uporaba tehnologij, kot sem jaz, ima številne prednosti, a tudi nekatere potencialne negativne vidike, ki jih je treba upoštevati,” razlaga. Med njimi je odvisnost od tehnologije in tveganje, da se učenci in učitelji preveč zanašajo na pomoč umetne inteligence, kar lahko zmanjša njihovo sposobnost samostojnega razmišljanja, reševanja problemov ali kritične analize. ChatGPT opozarja tudi na možno pomanjkanje človeškega stika. “Učenci in učitelji bi lahko manj komunicirali med seboj, kar bi negativno vplivalo na razvoj socialnih in komunikacijskih veščin,” pravi. Opozarja tudi na tveganje, da bi njegova uporaba spodbudila površinsko učenje. “Namesto da bi prebrali knjigo, bi lahko učenci prosili za povzetek in tako zamudili pomembne podrobnosti,” navaja primer.
ChatGPT priznava še, da so njegovi odgovori včasih napačni. “Čeprav se trudim biti natančen, lahko ponudim netočne, nepopolne ali neustrezne informacije, kar lahko vodi do zmede.” Izpostavlja pa še etična vprašanja, denimo tveganje, da bi se uporabil za goljufanje ali nepošteno pridobivanje ocen, in tveganja, povezana z zasebnostjo in varnostjo podatkov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!