Menu Item
Umetna inteligenca že posega v različne sfere družbe, a kakšen je njen dejanski vpliv? Pregledali smo, kako je vpeta v zdravstvo, šolstvo in gospodarstvo. "Država spi in nazaduje," meni profesor z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko Blaž Zupan. Strah, da bi umetna inteligenca nadomestila človeka, je sicer še povsem odveč. "Toda trend rasti, ki ga napovedujejo študije, je res izjemen," pravi profesorica Tjaša Redek z ljubljanske ekonomske fakultete.
Umetna inteligenca (UI) je v javnih razpravah razpeta med veliko priložnostjo in grožnjo. Če smo njen rapidni razvoj še pred leti opazovali zgolj od daleč, danes že krepko posega na nekatera področja. Kako vpliva na zdravstvo, šolstvo in gospodarstvo?
S pomočjo robota v ljubljanskem UKC opravili že 1.500 operacij
Prav zdravstvo se v tem pogledu ponuja kot eno bolj očitnih področij, na katerih bi umetna inteligenca lahko povzročila pomembne spremembe. Je namreč zmogljivejša od človeka, zagotovi lahko hitrejše in tudi novejše načine diagnosticiranja, zdravljenja ali preprečevanja bolezni.
Med bolj očitnimi je robotska kirurgija, katere korenine segajo že v 70. leta prejšnjega stoletja. Sprva so jo razvijali, da bi lahko na daljavo izvajali posege na astronavtih v vesolju. Kasneje so jo razvijali tudi za premagovanje morebitnih “napak”, ki jih pri operacijah lahko stori človek – denimo tresenje rok.
S pomočjo robota danes po svetu izvedejo približno tri odstotke vseh operacij. Svoj delež z dvema robotskima sistemoma – po enim v Ljubljani in Celju – prispeva tudi Slovenija. V ljubljanskem UKC so od leta 2018, ko so začeli z robotsko kirurgijo, opravili že več kot 1.500 posegov. Sprva so z robotom izvajali urološke posege – teh so do zdaj izvedli največ, sledila je abdominalna kirurgija (leta 2020), letos pa so ga začeli uporabljati tudi za ginekološke operacije. Robotska kirurgija skrajša okrevanje, prav tako je skrajšan čas hospitalizacije.
V ljubljanskem kliničnem centru z robotom opravijo dve do tri operacije na dan. A operacije ne potekajo hitreje, “kvečjemu malo počasneje”, za N1 pove kirurg Simon Hawlina, ki na UKC Ljubljana opravlja operacije z robotom. Do konca leta v Ljubljani pričakujejo še en robotski sistem – če bi bili birokratski postopki enostavnejši, bi ga že imeli, pove.
Čeprav število posegov raste, bi jih v UKC Ljubljana lahko opravili še več. A robotski kirurški posegi, kot so pred meseci opozarjali v kliničnem centru, niso ustrezno financirani. “Samo dve operaciji na kirurgiji sta ovrednoteni tako, da prinašata dobiček. Vse ostale prinašajo izgubo ali čisto ničlo. Država nima nobenega posluha,” pove Hawlina. Ob tem spomni še na čakalne dobe, ki bi bile brez robota lahko še daljše.
UI v letu dni slovenski bolnišnici prihranila slabih 45.000 evrov
A robotska kirurgija še zdaleč ni edino področje, ki ga v zdravstvu pokriva umetna inteligenca. Veliko priložnost namreč ponujajo algoritmi za strojno učenje, ki bi lahko pripomogli k hitrejšemu in natančnejšemu diagnosticiranju bolezni.
To potrjuje več raziskav, ki so jih v preteklem obdobju opravili na mariborski fakulteti za zdravstvene vede. Da bi bila ena glavnih koristi prav digitalizacija zdravstva in razbremenitev administrativnega dela, v pogovoru za N1 pove Lucija Gosak z omenjene fakultete. Po njenih besedah je v tem primeru tudi možnost napak manjša. “Analiza velike količine podatkov o pacientih in njihovem zdravstvenem stanju bi lahko pripomogla k napovedim ali predvidevanju težav, ki bi se lahko razvile pri pacientih,” pove.
To so pred časom preizkusili v eni od slovenskih bolnišnic, kjer so s pomočjo umetne inteligence razporedili zaposlene v zdravstveni negi. Po tem so zaznali dva odstotka manj bolniških odsotnosti, daljših od 30 dni, ter 23 odstotkov manj bolniških odsotnosti, krajših od 30 dni. Opazili so 71 odstotkov manj neenakomerno razporejenega delovnega časa in 56 odstotkov manj nadur. V enem letu so tako prihranili 44.938 evrov.
Iz bolnišnice so po navedbah ministrstva za zdravje poročali, da je uvedba UI povečala produktivnost zaposlenih. Znatno so izboljšali upravljanje delovnih obremenitev in povečali zadovoljstvo zaposlenih. Zdaj si na ministrstvu želijo, da bi tak način razporejanja kadra postal obvezen, ob tem pa želijo pridobiti informacije o vseh dobrih praksah, ki že obstajajo v Sloveniji.
Zanimanje študentov veliko, a skrb ostaja
Zanimanje, predvsem študentov, za umetno inteligenco v zdravstvu je po besedah Gosak veliko. A pri tem še vedno ostaja vprašanje: kdo je odgovoren, če UI stori napako. Še naprej ostaja prisoten strah, ali bi lahko zamenjala človeka. “Vedno poudarjamo, da je to zgolj podporno orodje, ki zdravstvenim delavcem olajša delo in omogoči, da lahko več časa preživijo ob pacientu,” pove.
Prav tako ostaja zavedanje, da je uporaba UI še vedno pretežno v “eksperimentalni fazi”. Ideje, ki jih potrjujejo raziskave, namreč še niso množično integrirane v sistem. Mnoge znanstvene raziskave potrjujejo tudi, da bi bila vloga UI lahko ključna na področju farmacije, denimo razvoju zdravil, pa tudi njihovi personalizaciji glede na potrebe bolnikov.
Kakšna je smiselnost seminarskih nalog in usoda učenja na pamet?
Prihod velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT, je začel sledi puščati tudi v izobraževanju. Poenostavil je izdelavo seminarskih nalog in učitelje postavil pred dilemo, kako učence oceniti in ali sploh dovoliti uporabo teh orodij, in če jih – v kolikšni meri.
Veliko šolskih predmetov pri nas še vedno temelji na učenju na pamet, “premalo pa je razlag z uporabo podatkov in pristopov, kjer bi iz teh ključne koncepte učenci odkrili sami”, za N1 razlaga Blaž Zupan z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko. Šolski učni program je, kar zadeva nove tehnologije, predvsem teh, ki temeljijo na podatkih, zastarel, ocenjuje Zupan in meni, da bi znanja s področja umetne inteligence lahko uvedli pri predmetih, ki uporabljajo in uvajajo podatkovno pismenost.
Če bi na tem področju želeli dohiteti ali celo prehiteti razvite države, bi v Sloveniji morali uvesti predmet iz algoritmičnega razmišljanja. Večina učencev je ob koncu srednje šole podatkovno nepismena in nikoli ni slišala za strojno učenje, zato nima nobenih podlag, da bi razumela tehnike umetne inteligence, čeprav so te konceptualno precej enostavne.
V tem trenutku poteka nekaj projektov za vključevanje umetne inteligence, ki jih vodi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. A gre za posamične projekte, država pa nima prave strategije, kako jih vpeljevati v šolstvo. “Država spi in nazaduje,” pove Zupan.
Slovenijo bi moralo skrbeti
V nekaterih državah po Evropi že poteka podatkovno opismenjevanje učiteljev in profesorjev. Kot razlaga Zupan, v Luksemburgu tamkajšnje učitelje izobražujejo tudi slovenski strokovnjaki. “Žalostno je, da to v Sloveniji počnemo samo eksperimentalno. Zakaj tega pri nas ni? Zakaj morajo pristope poučevanja na tem področju, ki so razviti pri nas, najprej uvesti druge države? In zakaj pri nas namesto uvajanja vsebin algoritmične in podatkovne pismenosti uvajamo obvezen drugi tuji jezik?” se sprašuje Zupan.
Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe UI je vlada potrdila že leta 2021, a se z redkimi izjemami ne izvaja. Premnoga ministrstva namreč ne vodijo projektov, povezanih z umetno inteligenco, ki so bila v programu predvidena. “Nekdanja ministrica za digitalno preobrazbo (Emilija Stojmenova Duh, op. a.) je rekla, da vlada ne bo izvajala stvari, ki jih je sprejela neka druga vlada. To je žalostno, saj je strategijo sprejela stroka. Stojimo na mestu, prehitevajo nas praktično vse države, ki so svoje zaveze vzele resno in izrazito več vlagajo v razvoj na tem področju,” pojasni.
Po letošnjih podatkih statističnega urada Evropske unije Eurostat bi Slovenijo moralo močno skrbeti. Pri petih od šestih kazalnikov rabe informacijskih tehnologij v državah članicah Unije je Slovenija namreč v spodnji polovici držav. Celo med zadnjimi petimi je pri deležu IT-specialistov med zaposlenimi, deležu posameznikov z vsaj osnovnimi digitalnimi veščinami in deležu podjetij, ki uporabljajo močna gesla.
Spodbudno je, da je visoko (na šestem mestu) pri deležu podjetij, ki zaposlenim zagotavljajo usposabljanje na področju informacijskih tehnologij, pa tudi (na osmem mestu) po deležu podjetij, ki uporabljajo tehnologije UI. Kot pravi Zupan, pa se tu zastavlja vprašanje, kaj ta uporaba je, saj je morda z izjemo robotike slovenskih podjetij uporabe umetne inteligence bore malo.
Evropi grozi padec produktivnosti: “Izjemno zaostaja za ZDA in Kitajsko”
A težava v tem pogledu ni le Slovenija, temveč celotna Evropa. “Evropa – Slovenija še posebej – v tem pogledu izjemno zaostaja za ZDA in Kitajsko. Razlika je v tem, da se mi ukvarjamo pretežno z etiko in omejitvami uporabe umetne inteligence, manjka pa pilotnih projektov uvajanj teh tehnologij. Samo razgovori o etiki brez dejanske uporabe tehnologij so taki, kot bi se pogovarjal o tem, kako boš vozil kolo, nikoli pa ne bi sedel nanj,” pove.
Sloveniji in Evropi v tem pogledu grozi velik padec produktivnosti. A prav povečanje produktivnosti je pot, kako se izviti iz tega krča, je v poročilu o prihodnosti konkurenčnosti Evropske unije septembra opozoril nekdanji italijanski premier Mario Draghi. Poročilo, pripravo katerega je lani naložila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, razkriva, da evropsko gospodarstvo potrebuje več naložb – in to od 750 do 800 milijard evrov letno.
Draghi v poročilu opozarja na upočasnjeno gospodarsko rast in nizko produktivnost v EU, medtem ko se potrebe povečujejo. Vse to je posledica digitalizacije, vlaganja v obrambo, pa ohranjanja evropskega socialnega modela. Nekaj dni po predstavitvi poročila je Draghi pred evroposlanci izrazil še skrb, da bi Evropa lahko izgubila svobodo – tudi na področju gospodarstva.
Produktivnost je po Zupanovih besedah mogoče povečati tako, “da počneš stvari, ki jih drugi ne, oziroma da jih počneš nekoliko bolje”.
Tjaša Redek: Strah, da bi UI zamenjala človeka, neutemeljen
Umetna inteligenca na gospodarstvo vpliva že danes, pogosto pa to temo zaradi možnosti prestrukturiranja podjetij in delovnih mest spremlja konservativen strah pred odpuščanji. A strah, da bo v kratkem povzročila velik šok na trgu dela, sploh ob upoštevanju številnih drugih dejavnikov, po besedah profesorice z ljubljanske ekonomske fakultete Tjaše Redek ni utemeljen.
UI namreč ni samostojna. Le malo delovnih mest je oziroma bo v prihodnjih letih dejansko zamenjala, tudi delodajalci ne predvidevajo večjega spreminjanja števila zaposlenih. “Strah, da bi se zgodila množična izguba delovnih mest, je odveč. Zagotovo pa bo – ne samo zaradi umetne inteligence, ampak tudi zaradi hitrega tehnološkega napredka – potrebno vseživljenjsko učenje, ki bo postalo še bolj pomembno, ker znanje hitreje zastareva,” pove v pogovoru za N1. Zgodila se bo tudi postopna sprememba poklicne strukture, čemur pa smo skozi zgodovino priča ves čas.
Ob tem so skrb vzbujajoči podatki Eurofounda, ki kažejo, da smo v Sloveniji podpovprečno naklonjeni dodatnemu usposabljanju v novih tehnologijah. Pomanjkanje kadrov ter znanja s področja IKT in novih tehnologij pa je tudi ena ključnih ovir pri njihovem uvajanju v poslovne procese. Kot kažejo podatki Statiste, se najhitreje povečuje ravno povpraševanje po znanjih s področja UI, strojnega učenja, podatkovne analitike, kibernetske varnosti in etike na področju UI.
Ko tem podatkom dodamo še zelo majhno število brezposelnih in zmanjševanje števila delovno aktivnih v Sloveniji in Evropi, naletimo na težavo. Po podatkih napovednika zaposlovanja, ki ga pripravlja Zavod RS za zaposlovanje, podjetja v drugi polovici letošnjega leta iščejo več kot 35.000 novih kadrov – ali zaradi širitve ali upokojevanja, a velikega dela tega kadra ne bodo dobila. Napovedujejo tudi slabih 16.000 novih delovnih mest, ob čemer se po teh podatkih več kot polovica vseh delodajalcev srečuje s pomanjkanjem ustreznih kadrov.
Bo pa umetna inteligenca imela učinek na večjo produktivnost. Zaposleni, kot kažejo raziskave, imajo tudi zaradi nje več časa, ki ga lahko porabijo za bolj kreativno delo. Uvajanje novih tehnologij pomeni tudi spremembo strukture potreb po kadrih na posameznih funkcijah v podjetju, kar pa ob pomanjkanju kadra za podjetje pomeni tudi priložnost, da preusmeri posameznike tja, kjer jih bolj potrebuje.
Do 2030 bi UI lahko prispevala 26 odstotkov k BDP
Umetna inteligenca seveda ni nov pojav, je pa njen hitri razvoj, predvsem generativni del, povečal dostopnost in vsesplošno uporabo. Po napovedih PricewaterhouseCoopersa (PwC) bi bil lahko njen prispevek h gospodarstvu do leta 2030 kar 15 trilijonov dolarjev, ob tem bi lahko prispevala k 26-odstotni rasti bruto domačega proizvoda (BDP). Samo generativna UI, ki je leta 2023 h gospodarstvu globalno prispevala 64 milijard dolarjev, bi po napovedih Statiste do leta 2032 prinesla že 1.300 milijard dolarjev, pri čemer hitro rast v prihodnjih nekaj letih pripisujejo predvsem hitri širitvi uporabe orodij, kot so Bard (Google), ChatGPT (OpenAI) in Midjourney (Midjourney, Inc.).
Večina podjetij v Nemčiji po ugotovitvah münchenskega inštituta Ifo pričakuje, da bi prav z UI dosegli večjo produktivnost. Okoli 12 odstotkov nemških podjetij je leta 2023 že uporabljalo vsaj eno od njenih oblik. Kot ugotavlja Ifo, jo uporabljajo predvsem večja podjetja z več kot 250 zaposlenimi – v Nemčiji kar tretjina teh uporablja UI. Delež pa je manjši med manjšimi podjetji. Ob tem podjetja v prihodnjih petih letih pričakujejo dvig produktivnosti od 8 do 16 odstotkov.
A napovedi so različne, področje namreč še vedno spremlja veliko negotovosti. “Toda trend rasti, ki ga napovedujejo študije, je res izjemen,” pravi Redek.
In kaj bi morali študirati mladi, da bi sledili trendom? “To je vprašanje za milijon dolarjev,” še pravi. V tem trenutku namreč še ne poznamo številnih poklicev, ki jih bodo opravljali na primer tisti, ki so danes še v vrtcu, spreminjajo pa se tudi znanja in veščine, ki so vezane na določen poklic.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!