Menu Item
Poslovila se je Mirjana Učakar, aktivistka za pravice izbrisanih, ki je na svoji koži doživela, kako je biti tujec v lastni državi.
Mirjana Učakar je bila izbrisana – leta 1992. Pred tridesetimi leti ji je Slovenija odvzela državljanstvo.
“Mirjana je odšla hitro. Nam se je zdelo, da iznenada, mnogo prehitro. Čeprav so leta izbrisa, mnoge z njim povezane ovire in rane pustile sledi na njenem zdravju, smo jo vedno videli kot močno in neomajno. Ko smo se nazadnje srečali to poletje, je – kot vedno – vse težave zastrl njen hudomušen, a hkrati topel nasmeh,” so ji med drugim v slovo zapisali sodelavke in sodelavci na Mirovem inštitutu in v Amnesty International Slovenije.
Dodali so, da je aktivistka za pravice izbrisanih ostala vse do prezgodnjega slovesa. “Ponosni smo, da smo lahko z Mirjano prehodili del njene poti. Pridružujemo se njenim mislim ob trideseti obletnici izbrisa: ‘O tej sramoti naj se piše v vseh možnih učbenikih in zgodovinskih knjigah, navesti je treba tudi vse krivce z imeni in priimki. To je edino, kar nam je ostalo. Krivic, ki so nam jih storili, po 30 letih ne morejo popraviti. Poleg tega se vsega, kar so nam vzeli, ne da izmeriti z denarjem. Uničili so življenja. Nam in našim otrokom. Lahko se le še opravičijo.’ Mirjana, pogrešali te bomo,” so zapisali.
Mirjana Učakar je leta 2003 skupaj z drugimi aktivisti ustanovila društvo in se borila za pravice izbrisanih. Vsak ta leta je javno opozarjala na krivico, ki se je nekaterim zgodila leta 1992. O izbrisu je pripovedovala domačim in tujim politikom, medijem in mladim na fakultetah in šolah. Pridružila se je Ženskam v črnem, protivojnem gibanju žensk. Tudi ob letošnji trideseti obletnici izbrisa je sodelovala pri razstavah 30 let s(r)amote in nastopila v predstavi Izbrisani d.o.o.
Kaj je izbris?
Ob osamosvojitvi Slovenije 25. 6. 1991 so tisti, ki so imeli slovensko republiško državljanstvo, avtomatično pridobili državljanstvo nove države Republike Slovenije. Državljani drugih republik SFRJ, ki so imeli v Sloveniji stalno prebivališče – teh je bilo 200 tisoč – pa so imeli šest mesecev časa, da zaprosijo za državljanstvo.
Tistim, ki državljanstva niso pridobili – bodisi zato, ker niso (pravočasno) vložili vloge, ker je bila ta zavrnjena ali pa je bil postopek ustavljen – je bil odvzet tudi status stalnih prebivalcev. Stalno prebivališče so jim lokalni upravni organi odvzeli arbitrarno in nezakonito, opozarjajo na Mirovnem inštitutu; tako so ravnali na osnovi centralnega internega navodila ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom ministra Igorja Bavčarja in državnega sekretarja Slavka Debelaka. Vse to se je dogajalo v času Demosove vlade, ki jo je vodil Lojze Peterle.
Status je bil tako odvzet 25.671 ljudem, ne da bi jih o tem kdorkoli obvestil. S tem so izgubili praktično vse ekonomske in socialne pravice.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
