Menu Item
Tako izhaja iz odločbe ustavnega sodišča, ki je potrdilo razlago, da se dokazi, zbrani s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, po dveh letih uničijo, če tožilec ne začne kazenskega pregona. Obenem je ustavno sodišče kot protiustavno ocenilo takratno intervencijo državnega zbora z avtentično razlago.
Presenetljiva izločitev dokazov
Spomnimo, kako so se odvijali dogodki v zadevi farmacevtka. Policisti so leta 2014 prisluškovali ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću in med drugim ujeli pogovore z uslužbenko Lekarne Ljubljana, od katere naj bi župan v zameno za ureditev zaposlitve za nedoločen čas v občinskem podjetju zahteval spolne usluge. Prisluhi so postali glavni dokaz v ovadbi zaradi suma jemanja podkupnine in sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje.
A ko je tožilstvo aprila 2017 vložilo zahtevo za preiskavo v tej zadevi, se je Jankovićev odvetnik Janez Koščak iz odvetniške pisarne Čeferin pritožil in zahteval izločitev dokazov ter uničenje zvočnih prisluhov, ker je tožilstvo prekoračilo dvoletni rok za uporabo teh dokazov.
Preiskovalna sodnica je zahtevi odvetnika na presenečenje tožilstva ugodila, tako da so dokazi romali v uničenje.
Nekaj pomembnih datumov v zadevi farmacevtka:
18. aprila–18. oktobra 2014: policijsko prisluškovanje
15. september 2016: policija pošlje ovadbo na tožilstvo
18. oktober 2016: skrajni rok za začetek kazenskega pregona
10. april 2017: tožilka vloži zahtevo za sodno preiskavo
25. maj 2017: predlog Jankovićevega odvetnika za izločitev dokazov
19. junij 2017: sklep preiskovalne sodnice o izločitvi dokazov
Različna tolmačenja zakona
Zakaj se je to zgodilo? Kot so takrat pojasnjevali na tožilstvu, zaradi spremembe sodne prakse.
Zakon določa, da mora državni tožilec v roku dveh let po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov (med te sodi prisluškovanje) začeti kazenski pregon. Do marca 2017 naj bi sodišča to določbo zakona tolmačila tako, da so po preteku roka uničili le tiste prisluhe, ki niso bili povezani s kaznivim dejanjem. Ključni prisluhi pa so ostali uporabni tudi po tem roku.
Marca 2017 pa je ustavno sodišče odločilo, da mora sodišče v primeru prekoračitve dvoletnega roka uničiti vse dokaze, pridobljene s prikritimi preiskovalnimi ukrepi – torej tudi tiste, ki so za osumljenca obremenjujoči. S sklicevanjem na to odločbo je nato Koščaku uspelo doseči izločitev in uničenje prisluhov Jankoviću.
Poslanci neuspešno na pomoč tožilstvu
Po javno odmevnem padcu zadeve farmacevtka je državni zbor sprejel avtentično razlago členov zakona o kazenskem postopku, v kateri je razložil, da se dokazi lahko uporabijo po preteku dveh let tudi, če je glede na aktivnosti državnega tožilstva v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon (če na primer odredi hišno preiskavo ali izvede kakšno drugo preiskovalno dejanje).
A vrhovno sodišče je ocenilo, da avtentična razlaga zakona ne velja za nazaj, torej od dneva sprejetja zakona, ampak velja od dneva sprejetja avtentične razlage, tako da je v primeru farmacevtka niso upoštevali. Tožilka Blanka Žgajnar je takrat odločitev označila za nezakonito.
“Ni razloga, da bi odstopili od obstoječe razlage”
Tožilstvo je zahtevalo ustavno presojo, ker naj bi izpodbijani dvoletni rok:
- nesorazmerno oviral oziroma onemogočal učinkovit pregon storilcev najhujših kaznivih dejanj in s tem varstvo pravic žrtev kaznivih dejanj ter
- nesorazmerno posegal v zaupanje v pravo, v varnost ljudi, s tem pa tudi v varovanje družbenega miru, gospodarstva in politične stabilnosti države.
Ustavno sodišče zdaj potrjuje razlago iz marca 2017, da je dvoletni rok za tožilstvo obvezujoč in da mora biti v tem času vložena obtožnica ali zahteva za preiskavo. Kot pišejo v presoji ustavnosti četrtega odstavka 153. člena in tretjega odstavka 154. člena zakona o kazenskem postopku, ki ga je zahtevalo tožilstvo, sodišče “ne vidi razlogov, da bi od te razlage odstopilo”.
Vsebinsko je sodišče zavrnilo avtentično razlago, po kateri bi lahko dokaze uporabili tudi po preteku dveh let, če tožilstvo izvede kakšna preiskovalna dejanja, saj se, tako sodišče, z dvoletnim rokom varuje zasebnost oseb, na katere se to gradivo nanaša. Kot pravijo, bi v primeru, da obvelja avtentična razlaga, lahko dokaze uničili le, če tožilec v dveh letih ne bi opravil nobenega dejanja, ki kaže na to, da želi nadaljevati pregon.
Sodišče pa je odločilo, da sta omenjena člena ZKP protiustavna, ker nista določala izjeme v dolgotrajnejših in zahtevnejših primerih, kjer postopka iz objektivnih razlogov tožilstvo ni moglo zaključiti v dveh letih in bi moral biti rok hrambe izsledkov daljši od dveh let.
Razveljavili del poslovnika DZ
Obenem pa je sodišče razveljavilo del poslovnika DZ, ki se nanaša na avtentične razlage. Konkretno je razveljavilo 107. člen poslovnika državnega zbora, po katerem so med akti, ki jih sprejema zakonodajno telo, tudi avtentične razlage zakonov, ter člene poslovnika, ki urejajo postopek sprejema avtentične razlage zakonov.
“Ustavno sodišče je po moji oceni ocenilo, da je bila intervencija državnega zbora, ki je na predlog tožilstva skušalo z avtentično razlago dveh členov ZKP v konkretnem primeru poseči v postopek, v nasprotju z ustavo,” komentira Koščak iz odvetniške pisarne Čeferin.
DZ ima kot predstavnik zakonodajne veje oblasti vedno možnost spremeniti obstoječi zakon ali sprejeti novega, protiustavno pa je posegati v razlago členov zakona (čemur so sicer avtentične razlage namenjene) za nazaj, kot se je to zgodilo v zadevi farmacevtka.
Tožilci se bodo odzvali v prihodnjih dneh
S tožilstva so nam na prošnjo za komentar odločbe ustavnega sodišča odgovorili, da se morajo najprej seznaniti z odločbo in jo natančno preučiti, nato pa bodo – predvidoma v prihodnjih dneh – podali svoje mnenje.
Ustavna presoja se sicer nanaša na zakonodajo, ki danes ne velja več. Avgusta 2019 je namreč stopila v veljavo novela zakona o kazenskem postopku, ki je natančneje uredila pravila glede hrambe dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.
Od takrat kot znak, da tožilec namerava nadaljevati kazenski pregon, štejejo tudi druge aktivnosti, ukrepi oziroma preiskovalna dejanja, usmerjeno v pregon zoper osumljenca, ne le vložitev obtožnice.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!