Upokojenci zelo ogorčeni: "Gre za direkten vdor v slovenski pokojninski sistem"

V Zvezi društev upokojencev Slovenije so "zelo ogorčeni" zaradi financiranja dolgotrajne oskrbe, ki predvideva, da bi upokojenci za ta namen prispevali en odstotek pokojnine. "Takšnih vdorov v zakonodajni pokojninski sistem si država enostavno ne more dovoliti," je povedala predsednica komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri Zdusu Rosvita Svenšek ter napovedala ustavni spor, če ne bodo slišani.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) se zavedajo, da se mnogim starejšim ne godi dobro, da ne živijo tako, kot bi si zaslužili, glede na to, da so soustvarjali pogoje za današnje življenje, ter da je mnoge strah jutrišnjega dne. Zato so se odločili, da spregovorijo o težavah, ki so se nabrale v zadnjih letih, je povedala predsednica organizacije Zdenka Jan.

“Družba in odločevalci nas pogosto opisujejo kot ranljivo skupino. Včasih imamo občutek, da mislijo, da smo ob upokojitvi izgubili opravilno sposobnost, saj pogosto odločajo namesto nas. Na drugi strani pa ne vidijo naših potencialov, znanj in izkušenj ter ne prepoznajo potrebe tistih, ki nimajo, ne zmorejo ali pa so zgolj osamljeni in izključeni,” je dodala Jan.

Zaradi financiranja dolgotrajne oskrbe napovedali ustavni spor

Velik problem v zvezi društev upokojencev vidijo pri dolgotrajni oskrbi oziroma njenem financiranju. Kot je povedala predsednica komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri Zdusu Rosvita Svenšek, so zaradi tega “zelo ogorčeni”. Zmotila jih je ureditev, po kateri bodo morali upokojenci za dolgotrajno oskrbo nameniti en odstotek (neto) pokojnine.

“Tu so upokojenci v neenakopravnem položaju,” je dejala Svenšek. Za primerjavo je navedla, da bodo zaposleni prispevali iz bruta delojemalca in delodajalca. Upokojenci po njenih besedah že prispevajo veliko. “Plačati morajo ves nastanitveni del, prehrano, vse hotelske storitve, ko so sprejeti v dom upokojencev. Kar je velik strošek, in to težko plačajo,” je dodala.

Po njenih besedah je plačilo prispevka od neto pokojnin “direkten vdor v slovenski pokojninski sistem”. Kot je dejala, zakon (Zpiz-2) natančno določa, kako se določi višina pokojnine. Zakon o dolgotrajni oskrbi pa je po njenih besedah “tujek”, ki je priletel z nekim drugim zakonom, ta pa ni nadrejen zakonu, ki ureja višino pokojnin.

“Z vsemi močmi skušamo doseči, da ne bomo upokojenci še tu na udaru. Pokojnine so tako nizke, da nekaterim onemogočajo preživetje. Gre za čisto sistemsko vprašanje. Takšnih vdorov v zakonodajni pokojninski sistem si država enostavno ne more dovoliti. Upokojenci prav tako ne. Če ne bomo uslišani, bomo sprožili ustavni spor,” je napovedala.

Glede novele zakona o zdravstveni dejavnosti pa je Svenšek dejala, da so upokojenci to presojali z vidika, ali jih bo to dodatno udarilo po žepu. Nizke pokojnine po njenih navedbah upokojencem ne omogočajo, da bi koristili tržne zdravstvene storitve in zanje dodatno plačevali.

Že iz uvodnih členov novele zakona so – kot je dejala – ugotovili, da se lahko zdravstvene storitve izvajajo tudi na tržni način. “Na široko odpira vrata privatizaciji na področju zdravstva po ameriškem vzoru,” je povedala. Upokojenci si želijo, da bi se ustavila težnja po privatizaciji nekaterih skupin, ki to zahtevajo. V Zdusu menijo, da zdravstvene storitve, ki so pravica iz javnega obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne morejo biti tržna dejavnost.

Žalosti jih, ker upokojenci ne bodo dobili božičnice

V Zvezi društev upokojencev so kot problematično izpostavili tudi izplačevanje letnega dodatka. Kot je povedal podpredsednik organizacije Stanko Kranvogel, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa le dve različni višini letnega dodatka, zakon o izvrševanju proračuna pa je to odločbo “sistematično povozil”. To je po njegovih besedah nedopustno.

“Vse vlade od leta 2013 zavestno kršijo sistemski zakon, ki gre v škodo upokojencev, ker se letni dodatek izplačuje v petih različnih višinah.” Zdus je zato na odločevalce naslovil zahtevo, da se letni dodatek za vse upokojence izplača v enaki višini, kot to velja za zaposlene, “kjer dobi enak znesek letnega dodatka najslabše plačani delavec in tudi direktor”.

Upokojence pa žalosti, da letos ne bodo prejeli božičnice. “Večina sosednjih držav bo svojim upokojencem letos izplačala božičnico, nekateri bodo dobili še 13. pokojnino, mi pa se bomo mogli zadovoljiti le z redno uskladitvijo februarja. V sosednji Avstriji se uskladitev pokojnin izvede skladno z rastjo inflacije, tam ne potrebujejo pristanka vlade za povišanje. V naši ustavi je zapisano, da je Republika Slovenija socialna država, socialna pa je le toliko, kolikor določevalci poskrbijo za najranljivejše skupine, torej upokojence,” je še dejal Kranvogel.

Nasprotujejo izhodiščem za novo pokojninsko reformo

V Zdusu niso zadovoljni niti s predlaganimi izhodišči za pokojninsko reformo, o kateri se od septembra usklajuje pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta. Član komisije za pokojnine in invalidske zadeve pri Zdus Ivan Robnik je povedal, da je usklajevanje pokojnin najpomembnejši kriterij za zagotavljanje dostojnosti pokojnin tudi na dolgi rok.

Pri usklajevanju pokojnin je zdaj v 60 odstotkih upoštevana rast plač in v 40 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin, po predlogu izhodišč pa bi postopno vse bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in vse manj rast plač, dokler v letu 2033 ne bi rasti cen upoštevali v 80 odstotkih in rasti plač v 20 odstotkih.

A primerjalni izračun pokaže, da bi se ob morebitnem upoštevanju te formule pokojnine v zadnjih šestih letih uskladile za 4,04 odstotne točke manj kot ob upoštevanju veljavne formule. Zdus glede na to nasprotuje predlogu in se zavzema za ohranitev veljavne ureditve, je povedal Robnik.

“Izračuni, ki temeljijo na predvidevanjih in dosedanjih izkušnjah, kažejo, da bi se v desetletnem obdobju pokojnine na tak način znižale za najmanj 10 odstotkov,” je povedal Robnik. “Pokojninski sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti. Zaposleni zavarovanci zagotavljajo sredstva za sprotno izplačevanje pokojnin upokojencem. Že iz tega vidika je to dolgoročni sistem, ki ne prenese ad hoc sprememb,” je dodal.

Predsednica Zdus Zdenka Jan je tudi dejala, da si želijo urada za starejše ali pa vsaj zagovornika pravic starejših. Dotaknila se je še prehoda v digitalno družbo, kjer “ne smemo dovoliti ponovnega razslojevanja in izključevanja”. Po njenih besedah je že opazno, da medosebna komunikacija usiha, odločevalci pa nimajo alternativne poti.

Glede mladih pa je Jan dejala, da se zavedajo, da so njihova prihodnost. “Mi ne želimo biti preteklost. Potrebujemo razumevanje mladih in njihovo podporo. Če mladi ne bodo prepoznali naših potreb, bodo imele tudi generacije za nami hude težave, ko bodo ti mladi prišli v naša leta,” je dejala.