Menu ItemDirektorica uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj vztraja, da bolezen modrikastega jezika v Sloveniji še ni potrjena. Prav tako poudarja, da tudi če jo v evropskem referenčnem laboratoriju potrdijo, ne bomo govorili o kroženju bolezni, saj v tem obdobju mušic, ki bolezen prenašajo, ni.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je ta teden sporočila, da so na območju Celja in Slovenj Gradca na podlagi pozitivnih rezultatov laboratorijskih preiskav kontrolnih živali postavili sum na prisotnost bolezni modrikastega jezika. Vzorce so poslali v potrditev še v referenčni laboratorij EU.
Direktorica UVHVVR Vida Znoj je na današnji novinarski konferenci poudarila, da še vedno obstaja samo sum na bolezen in da še ni potrjena. “Še vedno imamo status države proste bolezni,” je dejala.
Kot je pojasnila, so v ponedeljek zaradi štirih serološko pozitivnih živali postavili sum bolezni, o čemer so obvestili Evropsko komisijo in javnost. Obvestilo na spletni strani uprave o sumu so sicer objavili v torek, 4. februarja.
“Včeraj smo sklicali državno središče za nadzor bolezni, ki se je seznanilo s situacijo. Sklenili smo, da za uradno potrditev bolezni vzorce pošljemo v evropski referenčni laboratorij, saj imamo status države proste bolezni. Potrditev bolezni bi pomenila izgubo statusa, posledično pa ima to lahko gospodarske posledice na kmetijstvo,” je nadaljevala Znoj.
Izpostavila je, da pri živalih, ki so imele serološko pozitivne vzorce, ni šlo za testiranje, ker bi imele klinične znake, temveč zaradi opravljanja vzorčenja v programu spremljanja. Trenutno poteka epidemiološki pregled vseh štirih gospodarstev, kjer so bili odvzeti vzorci pozitivni, živali pa so z drugimi v hlevu in niso izolirane, je dejala direktorica uprave.
“Ni prenašalca, ni nevarnosti kroženja bolezni”
Znoj je dejala, da je pomembno določiti, za kateri sev bolezni gre. V Evropi trenutno krožita predvsem sev 3 in sev 4. Pri slednjem je klinična slika blažja kot v primeru seva 3. Trenutno cepiva, ki bi zajela vse obstoječe seve, ki jih je okoli 40, ni, zato je za upravo pomembna informacija, za kateri sev gre, je poudarila direktorica UVHVVR.
Bolezen modrikastega jezika je sicer vektorska bolezen, ki se prenaša z mušico. “Zdaj smo v obdobju, ko nimamo prisotnosti vektorja, zato ne moremo govoriti o izbruhu bolezni, ampak samo o pojavu bolezni. Ker ni vektorja, ni nevarnosti kroženja bolezni,” je zatrdila Znoj.
A ni mogoče izključiti niti verjetnosti mehanskega prenosa virusa med posameznimi čredami in znotraj same črede zaradi slabe higienske prakse, je razvidno s spletne strani UVHVVR.
Na to je opozorila tudi poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, ki upravi očita netransparentnost do potrošnikov in kmetov ne obvešča o nevarnosti, ki jo predstavlja bolezen modrikastega jezika. Prav tako jim očita, da so že potrjeno bolezen prekvalificirali v sum.
Direktorica uprave za varno hrano je sicer zavrnila vse očitke. “Nikakor ne prirejamo dejstev. Protokol je predpisan – najprej je na vrsti serologija, to je ugotavljanje prisotnosti protiteles. To še ne pomeni, da je bolezen prisotna, lahko samo pomeni, da je bila žival cepljena. Nato je potrebno ponovno vzorčenje in potrditev prisotnosti – v tem primeru se vzorci pošljejo v evropski referenčni laboratorij, še posebej, ko ima država status države proste bolezni,” je pojasnjevala.
Bolezen modrikastega jezika je bolezen živali, za katero so dovzetni domači in divji prežvekovalci, za človeka pa ni nevarna in se z njo ne more okužiti. Pri okužbi z določenimi sevi, kot je sev 4, so lahko klinični znaki blagi oziroma živali kliničnih znakov ne kažejo. Bolezen ni smrtna, povzroča pa gospodarsko škodo, predvsem zaradi omejitev premikov živali in s tem povezanih ukrepov, vpliva pa tudi na proizvodnjo mleka in povzroča motnje v reprodukciji. Za določene seve je na voljo učinkovito cepivo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje