Menu Item
Uprava za zaščito in reševanje ter policija sta podpisali letni načrt o sodelovanju na področju neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) in protibombne zaščite.
“V zadnjem letu in pol se je naše sodelovanje še bolj okrepilo, saj nas je izboljšana razvojna dejavnost privedla do nakupa nove opreme,” je dejal generalni direktor uprave Leon Behin.
Po besedah generalnega direktorja policije Senada Jušića je na območju Slovenije ostalo veliko neeksplodiranih sredstev iz prve in druge svetovne vojne, ki jih večinoma najdejo po naključju, največkrat pri različnih posegih v okolje. Podobno kot ostale države v regiji pa je tudi naša podvržena sodobnim varnostnim izzivom, kamor sodijo tudi teroristične grožnje oz. grožnje z različnimi eksplozivnimi sredstvi. “Medsebojna podpora dveh služb, ki imata sorodno delo, je zato izjemno dobrodošla,” je prepričan.
Letni načrt predvideva širok spekter sodelovanj, predvsem izvajanje skupnih intervencijskih aktivnosti, skupna izobraževanje in usposabljanja ter izmenjavo znanj in izkušenj, zagotavljanje medsebojne logistične, informacijske, komunikacijske in druge podpore, skupno nabavo, pa tudi vzdrževanje in uporabo različne opreme in tehničnih sredstev ter souporabo prostorov in objektov, je naštel Jušić.
Ob tem verjame, da bo sodelovanje koristilo obema službama in da bodo s skupnimi močmi še bolje zagotavljali varnost prebivalcem Slovenije.
Vse pogostejše najdbe v jamah in rekah
Policija letno opravi nekaj 100 intervencij, povezanih z NUS, je navedel Jušić. Po besedah vodje enote protibombne zaščite pri specialni enoti policije Roberta Gornika skušajo do eksplozivnih sredstev v pretežni meri pristopati posredno, s pomočjo robota. Eksplozivne naprave skušajo nevtralizirati tudi z vodnim topom, če ne gre drugače pa jih diagnosticirajo s prenosnim rentgenskim aparatom in do njih pristopijo s protibombno obleko.
Uprava RS za zaščito in varovanje pa beleži, da so najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev vse pogostejše v jamah in rekah, kjer jih odkrijejo rekreativci. “V času prve in druge svetovne vojne jamarstvo in potapljaštvo nista bila razvita kot prostočasni dejavnosti, zato so neeksplodirana ubojna sredstva odmetavali vanje,” je pojasnil pripadnik državne enote za varstvo pred NUS Gregor Demšar.
NUS pa zaradi starosti niso nič manj nevarne, raziskave namreč kažejo, da po 100 letih eksploziv izgubi le do pet odstotkov svoje moči, ob tem pa je precej bolj nestabilen kot na začetku svoje življenjske poti, je opozoril Demšar.
V ta namen se je uprava za zaščito in reševanje nedavno opremila s podvodnim dronom, ki ga je na predstavitvi v upravljanje izročila specialni enoti policije, pri delu pa njeni pripadniki uporabljajo tudi georadar, različne detektorje kovin, štirikolesno vozilo, jamarsko opremo in protibombno obleko.
Slednja usposobljenega uporabnika povsem zaščiti pred detonacijo ročne bombe na razdalji do enega metra, je zagotovil Demšar. A vseeno ne nudi takšne zaščite kot policijska izvedenka, saj pripadniki civilne zaščite za razliko od policistov odstranjujejo predvsem NUS, in ne bomb, ki so lahko detonirane na razdaljo, zato ne delajo pod časovnim pritiskom, je dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!