Sanacija po poplavah v Sloveniji. (Foto: PROFIMEDIA)
Takoj po najhujši vodni ujmi v zgodovini Slovenije je v poplavljenih občinah vladal kaos. V želji, da bi svoje občine vsaj za silo sanirali, pa mnogi župani niso čakali, da jim bo mehanizacijo zagotovila država. Izvajalce so klicali na lastno pest, pa čeprav naj bi jim pristojni že avgusta povedali, naj tega ne počno. "Ko je bilo najbolj nujno, smo pristali tudi na višje cene," je za N1 povedala županja Črne na Koroškem. Po naših informacijah naj bi nekateri zasebniki za delovno uro zaračunali vse do 80 odstotkov več, kot je stala delovna ura gradbenih strojev, ki so ga zagotovili na direkciji za vode.
Koroški župani že od samega začetka sanacije po usodni noči 4. avgusta opozarjajo, da je eden glavnih problemov manko mehanizacije. V Črni na Koroškem je po podatkih županje Romane Lesjak trenutno okoli 15 strojev, potrebovali bi jih še enkrat več.
Na enako težavo opozarja tudi prevaljski župan Matic Tasič: “Trenutno je v Meži šest strojev. Dva sta iz Avstrije, eden iz Primorske, eden prihaja iz okolice Prevalj, na terenu sta pa tudi dva naša gradbenika. Niti enega ni zagotovila država,” je oster.
Predsednik vlade Robert Golob je ob obisku vlade v koroški regiji prejšnji teden sicer napovedal, da bo že ta teden na terenu bistveno več mehanizacije in 30 novih ekip, a koroški župani razočarani pravijo, da kaj dosti dodatne mehanizacije za zdaj niso videli. Še več: dodatno razburil še dopis uprave za zaščito in reševanje, da dela, ki so jih opravili na vodotokih in cestah v septembru, ne spadajo več med intervencijske stroške po avgustovski ujmi.
“Delajte, delajte, delajte! Taka so bila navodila, zdaj, ko pa moramo izstaviti račun pa ga nimamo komu,” vznemirjen za N1 povedal Tasič. “Veste, mi že dva meseca delamo kot nori, delavci pa pričakujejo, da bodo plačani. Enega evra niso dobili do zdaj, morajo pa plačati davke, prispevke in svoje zaposlene. Logično je, da so slabe volje,” je pojasnil.
Na nogah je tudi županja Črne. Ko je bil državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah preklican, so župani po njenih besedah dobili navodilo, da lahko delajo naprej. “Vsem nam je bilo logično, da to pomeni, da bomo stroške dobili povrnjene, ker če se je lahko intervencija nadaljevala, ne vem, zakaj ne bi mogli dobiti povrnjenih stroškov. Zato smo jim zdaj poslali poziv, da sredstva pričakujemo,” je dejala.
“Trditve županov ne držijo”
Na upravi za zaščito in reševanje so za N1 pojasnili, da trditve županov ne držijo. 31. avgusta je bil državni načrt resda preklican, a so v veljavi ostali določeni ukrepi.
“Te odredbe so se predvsem nanašale na izvajanje intervencijskih ukrepov na vodni infrastrukturi, postavitev montažnih mostov na državnih in lokalnih cestah, odvoz nesortiranih in nevarnih odpadkov, logistična podpora mednarodnim enotam, ki nudijo pomoč, izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu ter spremljanje in urejanje podatkov v aplikaciji Poplave 2023,” so zapisali.
Foto: Žiga Živulović jr. /BOBO
Prav zato bo treba občinske zahtevke za povračilo stroškov treba natančno pregledati od primera do primera in preveriti, ali je res šlo za intervencijska ali pa že za sanacijska dela. Za lažjo predstavo: med intervencijska dela spada vzpostavljanje prevoznosti določene ceste, pa tudi če morajo avtomobili voziti po makadamu ali pa je promet urejen izmenično enosmerno. Medtem pa ponovno asfaltiranje spada med sanacijska dela.
Zasebniki po informacijah N1 zaračunali tudi 80 odstotkov več
Stanje po poplavah je bilo, razumljivo, kaotično. Pomagali so vsi: domačini, prostovoljci, gasilci, civilna zaščita, vojska, pomoč je prihajala tudi iz tujine. Želje županov, da bi svoje občine vsaj za silo sanirali, pa so bile velike. Mnogi zato niso čakali, da jim bo mehanizacijo zagotovila država in so izvajalce klicali na lastno pest, pa čeprav naj bi jim pristojni že avgusta povedali, naj tega ne počno.
In prav tu naj bi se zdaj zatikalo, saj država po informacijah N1 še ni sprejela dokončne odločitve, ali bo poravnala tudi račune, ki so jih izdali zasebniki. Ceno delovne ure je direkcija za vode namreč postavila pri 60 evrih, medtem pa so nekateri zasebniki po naših informacijah zaračunali od 20 pa vse do 80 odstotkov več.
“Glede na to, da nam država dovolj mehanizacije ni zagotovila, sploh ne bi smelo biti vprašanje, ali nam bo stroške povrnila ali ne. Mi smo si večino mehanizacije izborili sami. Ali ni najbolj pomembno prav to, da smo jo dobili? Vzeli smo vsakega, ki je hotel delati. In ko je bilo najbolj nujno, smo pristali tudi na višje cene,” je razložila Romana Lesjak.
Prikimava ji tudi županski kolega s Prevalj. “Nam država ni zagotovila nobene opreme in nobenih strojev. Če se ne bi angažirali sami, bi še naprej plavali v mulju. Država mora plačati tiste, ki so noč in dan delali v Meži in preprečevali najhujše,” je oster Tasič.
Odziv ponudnikov, ki bi pomagali odstranjevati posledice avgustovskih poplav, je slab
Na Direkciji za vode so za STA danes pojasnili, da je direkcija v začetku septembra objavila naročilo za izvedbo interventnih ukrepov za odpravo posledic avgustovskih poplav in da je bil namen postopka pridobiti nujno potrebno mehanizacijo za izvedbo interventnih ukrepov, kot so zlasti čiščenje plavja in naplavin ter formiranje strug vodotokov.
V okviru postopka je direkcija prejela 73 dopustnih ponudb. V prvi fazi postopka je s ponudniki sklenila 30 okvirnih sporazumov, v teku pa je sklenitev še preostalih 43 okvirnih sporazumov.
Žiga Živulović jr./BOBO
“Na podlagi sklenjenih sporazumov s ponudniki smo pričeli z izvedbo postopkov internega naročanja izvedbe del na tistih vodotokih, ki so prepoznani kot prioritetni. Odziv ponudnikov, s katerimi smo sklenili okvirne sporazume, je bil v doslej izvedenih postopkih internega naročanja izvedbe del na vodotokih slab,” so navedli na direkciji.
Na vprašanje, ali so na Koroško že napotili več mehanizacije, so na direkciji pojasnili, da je Slovenska vojska ponudila pomoč ekipe z dvema bagroma, enim buldožerjem in dvema tovornjakoma. Prav tako je svoje vrste okrepil koncesionar, ki je zagotovil še štiri dodatne bagre ter dva dodatna tovornjaka. “Mehanizacija je bila razporejena vzdolž Mežiške doline, na najbolj kritične odseke vodotokov,” so zapisali na direkciji.
Trenutno po pojasnilih direkcije tečejo predvsem intervencijski ukrepi, ki imajo ponekod značaj sanacijskih del, predvsem tam, kjer se varuje in ščiti pomembna javna gospodarska infrastruktura in objekti. “Intervencijska dela po Sloveniji so še vedno v polnem teku in bodo potekala, dokler bo to potrebno,” so navedli.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje