Menu Item
Kolegij predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič je minuli teden obravnaval štiri domnevne kršitve etičnega kodeksa poslank in poslancev. Zaradi nesklepčnosti kolegija sankcij niso mogli izreči. Te so sicer po mnenju predsednice parlamenta zelo mile.
Na kolegiju predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič so prejšnji teden za zaprtimi vrati obravnavali štiri primere domnevnih kršitev etičnega kodeksa, je potrdila Klakočar Zupančič.
Obravnavali so dva primera žalitev poslank oz. šovinističnih izjav in primer poslanca, ki je po besedah predsednice parlamenta na seji delovnega telesa “izgubil živce”. En primer pa se nanaša na izjave, ki jih je eden od poslancev zapisal na družbenem omrežju na račun strokovnega sodelavca državnega zbora, kar je po njenem mnenju “še za stopničko bolj problematično”, kot če bi bile besede uperjene zoper drugega poslanca.
V treh primerih je predlagan opomin z objavo na spletnih straneh parlamenta, v enem primeru pa je sankcijo sama prekvalificirala v opomin brez javne objave.
Po informacijah STA naj bi kodeks kršili poslanca SDS Žan Mahnič in Franc Breznik ter poslanec Svobode Miroslav Gregorič.
Javni opomin za hujše kršitve
Predlog za presojo kršitve kodeksa v obravnavo kolegiju predloži predsednik ali podpredsednik državnega zbora. Za sklep o kršitvi kodeksa je potrebna dvotretjinska večina članov, s prav tako večino pa kolegij odloči o izreku sankcije. V primeru manjše kršitve izreče opomin poslancu brez javne objave, v primeru hujše kršitve opomin z objavo na spletni strani, v primeru ponavljanja hujše kršitve pa opomin z objavo na spletni strani DZ in razglasitvijo kršitve na naslednji plenarni seji.
Sankcije morajo torej podpreti vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo dve tretjini vseh poslancev. Ker se vodji poslanskih skupin SDS in NSi seje kolegija prejšnji teden nista udeležili, sankcij niso sprejeli. Domnevne kršitve so zgolj obravnavali, glasovanje o njih pa preložili na eno od naslednjih sej kolegija, ki bo, kot določa etični kodeks, zaprta za javnost. O morebitnih sankcijah pa bodo obvestili javnost, je dejala Klakočar Zupančič.
Ob napovedi SDS, da se kolegijev predsednice državnega zbora ne bodo več udeleževali, lahko nastane težava pri zagotovitvi potrebnega števila glasov za izrek sankcij. “Če bo kateri od vodij poslanskih skupin odkorakal iz kolegija samo zato, da ne bi bilo te potrebne večine, potem imamo seveda problem,” je dejala predsednica parlamenta. Odgovornost za to in tudi za samo glasovanje je na vodjih poslanskih skupin, je podčrtala.
Bodo imeli opomini zadostni učinek na kršitelje?
Sankcije so po njenem mnenju zelo mile. Težko reče, ali bodo zgolj opomini imeli zadostni učinek na kršitelje, je pa prav, da se o kršitvah pogovarjajo. Že to po njenem mnenju pomeni, da se neprimernega ali sovražnega načina komuniciranja v državnem zboru zavedajo, ne glede na to, kakšen bo rezultat samih postopkov.
Pojavila se je tudi bojazen, da ne bi poslanci začeli zbirati teh opominov kot njihov politični kapital za naprej. “Tudi to je bil pomislek, kar je pravzaprav žalostno,” je dejala. Upa, da bo že to, da se vodijo postopki, pripomoglo k temu, da bodo poslanci bolj previdni pri izbiri svojih besed. “Da bomo pazljivi in posebej skrbni pri komuniciranju v parlamentu, tudi s tega vidika, da nas ljudje gledajo in posnemajo,” je dejala.
“Ni vseeno, če v državnem zboru žalimo”
Nespoštovanje načel kodeksa je tako za poslanca kot za državni zbor nečastno, izhaja iz kodeksa. Vodstvo DZ pa mora biti zgled za spoštovanje in promocijo etičnih načel, še določa. Na sejah državnega zbora ali delovnih teles predsedniki po besedah Klakočar Zupančič opozarjajo na neprimeren govor.
Govor v parlamentu ni tak, kot bi si ga želeli, pravi. Zaveda se, da se način govora v parlamentu odraža tudi v drugih institucijah, na drugih ravneh družbe, se seli na ulico, in se lahko preseli tudi v šole. “Ni vseeno, če žalimo, diskreditiramo, ker lahko verbalno nasilje vodi tudi do hujših oblik nasilja. Mislim, da je prav, da na to opozarjamo,” je dejala.
Veliko očitkov pa je glede svojega delovanja deležna tudi sama predsednica. “Jaz delujem bolj odločno in postavljam neke meje in pač tistemu, ki jih postavim, verjetno to ni prijetno,” je dejala. Izpostavljeni se tako počuti ogroženega v svoji svobodi govora, ki jo dojema kot brezmejno, meni. Jasno ji je, da prihaja do odpora “in da se potem strelja z enako municijo nazaj”, a bo sama ne glede na to še naprej odločna.
“Tudi jaz nisem brez napak in jih jemljem kot šolo zato, da bo vnaprej boljše, vsako konstruktivno kritiko pa z veseljem tudi poslušam in sprejmem,” je zagotovila.
Še naprej bo velik poudarek njenega delovanja na spoštljivi komunikaciji. Meni, da je komunikacija v primerjavi s preteklimi mandati, ko so bili tudi primeri hudih in seksističnih žalitev, boljša. “Bi si pa želela, da bi bila še dosti boljša, kot je,” je dejala.
V prejšnjem mandatu, ko je bil sprejet etični kodeks, je bil le en primer sankcioniran z opominom brez javne objave. Podrobnosti je razkril predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je tvitnil, da je sankcija doletela njihovega poslanca Janija Ivanušo.
Kodeks obstaja šele štiri leta
Etični kodeks je junija 2020 sprejel kolegij predsednika državnega zbora. Tedanji predsednik Igor Zorčič je kodeks predstavil z besedami, da gre za “skupek načel in pravil, ki se jih morajo poslanke in poslanci držati zato, da krepijo ugled parlamenta, njegovo integriteto in zaupanje v njihovo lastno delo”. Ob tem je spomnil, da nobeni od sestav od leta 1993, ko se je prvič pojavila pobuda za kodeks, tega ni uspelo sprejeti. Poslanci pa so ob sprejemu ugotavljali, da kodeks ne bo samodejno izboljšal ugleda državnega zbora, pač pa ga lahko izboljšajo le poslanci sami.
Sprejem etičnega kodeksa se je po mnenju aktualne predsednice državnega zbora “zgodil relativno pozno in še to na priporočila in pritiske mednarodnih organizacij”. Zrel in odgovoren človek po njenem mnenju ve, kje je tista meja, da ne posega v osebno integriteto drugega. Če bi imeli v sebi čut za spoštljivost, osnovne moralne temelje in čut za to, kako komunicirati tako, da kljub pronicljivosti, sarkastičnosti in ciničnosti ostaneš spoštljiv, ne bi potrebovali etičnih kodeksov, meni. “Ampak jih očitno potrebujemo,” je pristavila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje