Menu Item
Politični boj za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o energetiki, ki bi pod lupo vzela vlogo predsednika vlade Roberta Goloba v času, ko je vodil energetsko podjetje Gen-I, dobiva nove razsežnosti. Potem ko so v SDS in NSi zahtevali sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi poslanci obravnavali tudi akt o odreditvi omenjene parlamentarne preiskave, jim je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič sporočila, da se to ne bo zgodilo, dokler zahteve za ustanovitev preiskovalne komisije ne bodo popravili in upoštevali pripombe zakonodajno-pravne službe. Zaradi odločitve predsednice so ogorčeni zlasti v SDS, predsednik stranke Janez Janša omenja tudi možnost kazenske ovadbe.
Potem ko sta opozicijski SDS in NSi po dveh letih spopadov združili moči in sredi julija skupaj vložili zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije o slovenski energetiki, se je v parlamentu začelo zapletati. Skupina poslancev s prvopodpisano vodjo poslanske skupine SDS Jelko Godec je namreč prejšnjo sredo vložila zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi poslanci obravnavali tudi akt o odreditvi omenjene parlamentarne preiskave.
A je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič iz vrst Gibanja Svoboda poslancem SDS in NSi še isti dan odgovorila, da poslanci te točke na izredni seji ne bodo obravnavali, dokler v opoziciji zahteve za odreditev parlamentarne preiskave ne bodo popravili v skladu z mnenjem zakonodajno-pravne službe državnega zbora. “Dokler njihova zahteva ne bo ustrezno popravljena, ne bo uvrščena na dnevni red seje. Pri tem bom vztrajala,” je za N1 dejala Urška Klakočar Zupančič.
Da se bodo okoli opozicijske zahteve za ustanovitev preiskovalne komisije o energetiki lomila kopja, smo na N1 napovedali že pred časom. Opoziciji namreč pot do ustanovitve preiskovalne komisije močno otežuje novi zakon o parlamentarni preiskavi, ki ga je vložila Urška Klakočar Zupančič in o katerem bodo poslanci po vetu državnega sveta znova odločali v začetku septembra. Za potrditev bo potrebnih vsaj 46 glasov.
Klakočar Zupančič: Takšna preiskovalna komisija ne more biti ustanovljena
Po novem zakonu Urške Klakočar Zupančič bi lahko tretjina poslancev, preiskovanci ali priče akt o odreditvi parlamentarne preiskave izpodbijali na ustavnem sodišču. Če ustavni sodniki presodijo, da je akt o odreditvi preiskave v nasprotju z ustavo ali z zakonom, potem preiskovalna komisija po novem zakonu ne more zaživeti.
Čeprav so v opoziciji zagotavljali, da so akt o odreditvi preiskave napisali tako, da bo preiskovalna komisija lahko ustanovljena tako po starem kot tudi po novem zakonu Urške Klakočar Zupančič, pa so se morebitni ustavni presoji želeli izogniti s tem, da v njem z imenom in priimkom niso omenili nobenega posameznika ali podjetja, ki ga nameravajo preiskovati.
To pa na drugi strani ni prepričalo zakonodajno-pravne službe, ki je v svojem mnenju o zahtevi za odreditev preiskave opozorila na to, da pobudniki niso konkretno navedli, katere posameznike in energetska podjetja bodo preiskovali. Osebe morajo biti nosilci javnih funkcij, saj lahko parlamentarna preiskava ugotavlja samo politično odgovornost, ne pa odgovornost uprav in nadzornih svetov različnih gospodarskih družb, piše v mnenju zakonodajno-pravne službe.
Veliko večjo oviro za opozicijo pa predstavlja to, da se vsebina zahteve za odreditev parlamentarne preiskave o energetiki prekriva z vsebino akta o odreditvi parlamentarne preiskave o Gen-I, podjetju Star Solar in financiranju Gibanja Svoboda. Gre za preiskovalno komisijo, ki jo je opoziciji uspelo ustanoviti prek državnega sveta, a je nato koalicija za predsednika omenjene komisije imenovala poslanca Svobode Tomaža Laha.
Ker o isti zadevi ni dopustno ustanoviti dveh preiskovalnih komisij, bi po mnenju zakonodajno-pravne službe državni zbor parlamentarno preiskavo o energetiki lahko odredil samo v delu, ki ne sovpada z že ustanovljeno preiskovalno komisijo o Gen-I. To pa najverjetneje pomeni, da bo opozicija v okviru svoje preiskovalne komisije težje preiskovala predsednika vlade Roberta Goloba, ki naj bi bil njena glavna tarča.
Državni zbor mora na zahtevo tretjine poslancev parlamentarno preiskavo odrediti avtomatično, vendar pa Urška Klakočar Zupančič opozarja, da morata biti zahteva in akt o odreditvi preiskave ustavna in zakonita: “Takšna preiskovalna komisija, kot jo predlagajo, zaradi vseh teh nepravilnosti ne more biti ustanovljena. Kot predsednica državnega zbora na dnevni red seje ne morem dati zahteve, ki ustvarja dejansko in pravno negotovost v državi.”
Godec: Predsednica nadaljuje z lomastenjem po ustavi in poslovniku
Na odločitev predsednice državnega zbora, da na izredno sejo ne uvrsti točke z zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, so se ostro odzvali v največji opozicijski stranki SDS. Predsednik stranke Janez Janša je na družbenem omrežju X poudaril, da je ravnanje predsednice državnega zbora “zrelo za kazensko ovadbo, ki se bo slej ko prej procesirala”.
Po informacijah N1 naj bi v SDS resno razmišljali, da predsednico državnega zbora kazensko ovadijo zaradi zlorabe položaja. Kot je poudarila vodja poslancev SDS Jelka Godec, predsednik državnega zbora po poslovniku izredno sejo na zahtevo najmanj četrtine poslancev skliče v 15 dneh po vložitvi zahteve: “Kljub jasnim ter nedvoumnim določilom ustave in poslovnika državnega zbora danes na vabilu za sklic kolegija predsednice državnega zbora ni točke, ki smo jo zahtevali.”
Vodja poslanske skupine SDS je Urški Klakočar Zupančič očitala, da nadaljuje z lomastenjem po ustavi in poslovniku državnega zbora. “Me pa zanima, kaj na to porečeta generalna sekretarka državnega zbora in zakonodajno-pravna služba. Kako dolgo še mislijo podpirati neuravnovešena dejanja Urške Klakočar Zupančič, ki vodijo v popolno razgradnjo pravne države?” je na družbenem omrežju X zapisala Jelka Godec.
V SDS in NSi na vprašanje N1, ali bodo popravili zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, niso odgovorili, neuradno pa odločitev o tem še ni bila sprejeta. Urška Klakočar Zupančič medtem na kritike odgovarja z besedami, da je “peskovnik premajhen za vse, ki se želijo v njem igrati”.
“Parlamentarne preiskave niso sredstvo za igranje, ampak so resen institut za ugotavljanje politične odgovornosti,” je za N1 dejala predsednica državnega zbora, ki je zaradi svojega novega zakona o parlamentarni preiskavi že nekaj časa v trn v peti opoziciji. V opoziciji ji med drugim očitajo, da želi z novim zakonom omejiti parlamentarno preiskavo in zaščititi predsednika vlade Roberta Goloba.
Medtem ko Urška Klakočar Zupančič takšne očitke zavrača, pa iz opozicije prihajajo namigi, da bo predsednica državnega zbora na vse mogoče načine poskušala preprečiti ustanovitev preiskovalne komisije. Zaenkrat se zdi, da bo opozicija težko dosegla, da bo preiskovalna komisija ustanovljena, še preden bo v veljavo stopil novi zakon Urške Klakočar Zupančič. A to se lahko hitro spremeni, saj imajo v SDS in NSi na voljo še nekaj vzvodov, s katerimi lahko blokirajo sprejem novega zakona.
V Janševi stranki so že začeli zbirati 2.500 podpisov volilcev, s katerimi lahko vložijo pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu Urške Klakočar Zupančič. Če bo ta vložena pravilno, mora državni zbor avtomatično razpisati 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov volilcev, ki lahko edini zahtevajo naknadni zakonodajni referendum. To pa bi uveljavitev novega zakona o parlamentarni preiskavi zavleklo za dlje časa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje