Menu Item
Škodo na prizadetih območjih v Sloveniji si bo v spremstvu premierja Roberta Goloba in komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča jutri ogledala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Predvidoma bo obiskala Črno na Koroškem, nagovorila pa bo tudi poslance, ki se bodo sestali na izredni seji državnega zbora.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo jutri v spremstvu evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča obiskala Slovenijo, kjer si bo ogledala najbolj prizadeta območja v poplavah. V okviru obiska bo s premierjem Robertom Golobom govorila tudi o načinih, kako lahko EU podpre Slovenijo.
Von der Leyen bo Sloveniji izrazila solidarnost in podporo po poplavah, so danes še pojasnili v Bruslju. Obenem pa želi razpravljati o načinih, kako lahko Evropska unija najbolj učinkovito podpre sanacijo in obnovo območij ter izvajanje preventivnih ukrepov, da se podobna katastrofa ne ponovi.
Predsednica Evropske komisije se bo najprej srečala z Golobom, s katerim bosta skupaj odpotovala na najbolj prizadeta območja. V Bruslju sicer drugih podrobnosti niso razkrili, premier Golob pa je v ponedeljek že napovedal, da si bo za boljšo predstavo o obsežnosti katastrofe obiskala tudi Črno na Koroškem.
Na prizadetih območjih bosta imela von der Leyen in premier Golob skupno izjavo, ki jo bodo v živo prenašali prek spleta, so sporočili v Bruslju.
Von der Leyen bo nato v Ljubljani nagovorila tudi državni zbor, ki se bo v sredo sestal na izredni seji.
Premier Robert Golob je izrazil zadovoljstvo, da mehanizmi EU delujejo. Že isti dan po zaprosilu je namreč Slovenija začela prejemati tehnično pomoč. V naslednjih fazah naj bi država po njegovih besedah zaprosila za humanitarno pomoč in razvlaževalnike. Pomembno ob obisku predsednice Komisije se premierju zdi to, da bodo skupaj preleteli najbolj prizadeta območja, da bi ji karseda plastično in konkretno predstavili vse razsežnosti vreme ske katastrofe. Golob si želi, da si te podobe zapomni, ko bodo tekle razprave o tem, ali je Slovenija upravičena do pomoči iz mehanizmov EU ali morebitnega rahljanja pravil glede prerazporeditve sredstev za okrevanje in odpornost.
Pomoč Evropske unije
Kot so danes poudarili v Bruslju, je EU na zaprosilo Slovenije takoj mobilizirala pomoč prek mehanizma za civilno zaščito. Francija, Nemčija, Avstrija, Češka, Hrvaška in Slovaška so že ponudile opremo, med drugim bagre, mostove, inženirske enote, tovornjake in osebje. EU je na prošnjo Slovenije zagnala tudi evropski opazovalni program Copernicus za urgentno satelitsko spremljanje poplavljenih območij in zemeljskih plazov v Sloveniji.
Sloveniji bo poleg že sproženih mehanizmov EU na voljo pomoč tudi iz drugih finančnih orodij EU, so pojasnili na Komisiji. Tako bo lahko Slovenija predvidoma črpala sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada, ki je namenjen predvsem obnovi po katastrofah, v pomoč pa ji bodo lahko sredstva tudi iz kohezijskega sklada in sklada Next Generation EU, ki je namenjen okrevanju EU po pandemiji covida-19. V okviru programa kohezijske politike za obdobje 2021–2027 je za preventivne protipoplavne ukrepe v Sloveniji namenjenih skoraj 110 milijonov evrov.
Določena sredstva za izboljšanje pripravljenosti na prihodnje poplave, pa tudi požare, so predvideva tudi v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost. Na Komisiji so danes poudarili, da so pripravljeni Sloveniji odobriti dodatna posojila iz sklada za okrevanje, če bo slovenska vlada v prihodnjih tednih zaprosila za to.
Kako pomaga Hrvaška?
Hrvaška je v Slovenijo napotila 17 pripadnikov hrvaške vojske in več gradbenih strojev, s katerimi bodo pomagali pri odpravi posledic poplav v Savinjski dolini. To je že druga pomoč hrvaške vojske Sloveniji ob ujmi, v poplavah prizadetim slovenskim prebivalcem pa so doslej pomagale tudi nekatere hrvaške dobrodelne organizacije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje