Menu Item
Parlamentarni odbor za pravosodje je obravnaval poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2023. Dosegli so 88,2 odstotka obsodilnih sodb, delež oprostilnih sodb pa je bil 5,3-odstoten, je navedla generalna državna tožilka Katarina Bergant. Izpostavila je tudi kadrovsko stisko tožilstva. Specializirano državno tožilstvo je doseglo obsodbe za zaporne kazni v skupni višini 147 let.
Generalna državna tožilka Katarina Bergant je na odboru za pravosodje DZ, na katerem so člani med drugim obravnavali poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2023, izpostavila kadrovsko stisko tožilstva. Kljub temu meni, da so leto zaključili uspešno. Lani so sicer prejeli 10 odstotkov več kazenskih ovadb kot leto prej.
Generalna državna tožilka Katarina Bergant meni, da pregled dela državnega tožilstva v poročilu dokazuje uspešnost, učinkovitost in gospodarnost državnotožilske organizacije v letu 2023 kljub kadrovski stiski tožilstva. “Z dobrim, predanim in strokovnim delom smo izpolnili zastavljene cilje in dosegli načrtovane rezultate. Zavedam pa se, da je bilo za takšne rezultate, sploh zaradi kadrovskega pomanjkanja vloženega ogromno truda, dela in potrpežljivosti,” meni Bergant.
Za desetino več ovadb
Lani so prejeli 27.498 kazenskih ovadb, kar je 10 odstotkov več kot leto prej. Od tega so jih tožilstva rešila 26.167, torej 95 odstotkov zadev. Dosegli so 88,2 odstotka obsodilnih sodb, delež oprostilnih sodb pa je bil 5,3-odstoten, je navedla Bergant. Povečanje pripada ovadb zoper polnoletne je pripisati vstopu Hrvaške v schengensko območje in obravnavi večjega števila kaznivih dejanj, povezanimi z nezakonitimi migracijami. “Slednje je tudi resnično vplivalo na izjemno povečan obseg pripornih in s tem nujnih zadev,” je dejala Bergant.
Zaznali so tudi več kaznivih dejanj z elementi nasilja, tudi med družinskimi člani, še posebej nad ženskami. Še posebno zaskrbljujoč je po oceni Bergantove porast medvrstniškega nasilja, ki je po njenih besedah širši družbeni problem, pa tudi spolne kriminalitete. Nekoliko se je povečalo tudi število vloženih obtožnih aktov.
Prav tako so zaznali več organiziranega kriminala ter obsežnejših in zahtevnejših zadev. Državni tožilci specializiranega državnega tožilstva so med drugim v izjemno zahtevnih zadevah bančne kriminalitete dosegli obsodilne sodbe, je ocenila.
Tožilstvo ni organ, ki povzroča sodne zaostanke
Tožilstvo je sodišče razbremenilo glavnih obravnav in s tem vsebinskih odločanj v kazenskih zadevah. Lani so sodišča sodila v okoli 10 odstotkih zadev, ki jih prejme državno tožilstvo. “To je pomemben podatek, ker to kaže na to, da tožilstvo ni organ, ki povzroča sodne zaostanke,” je izpostavila Bergant.
V luči povečanega števila prejetih kazenskih ovadb na državnih tožilstvih je po oceni generalne državne tožilke še posebno pomembno, da je funkcijo državnih tožilcev lani opravljalo 208 posameznikov, kar je nekoliko manj v primerjavi z letom prej. Izpostavila je, da je vlada sicer upoštevala kadrovske potrebe državnega tožilstva za nova državna tožilska mesta in jih redno in ažurno izvajala. Kljub temu so leto končali s 60 nezasedenimi tožilskimi mesti, kar je “izjemno veliko”, je dodala.
Tudi predsednik Državnotožilskega sveta Harij Furlan je opozoril na nezasedenost državnotožilskih mest, pri čemer je izpostavil, da je skoraj tretjina tožilcev starejša od 55 let.
Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Andreja Kokalj je dejala, da si za rešitev kadrovske problematike državnih tožilstev prizadevajo. Napovedala je, da bodo ob spremembi zakona o državnem tožilstvu v drugi polovici leta racionalizirali imenovanja in napredovanja državnih tožilcev ter postopke prenehanje državnotožilske funkcije.
Člani odbora za pravosodje so se seznanili tudi z letnim poročilom Specializiranega državnega tožilstva, kjer obravnavajo najzahtevnejša kazniva dejanja. Vodja tožilstva Darja Šlibar je dejala, da je bil pripad zadev v povprečju primerljiv s prejšnjimi leti. Dosegli so denarne kazni v skupni višini prek preko pol milijona evrov in zaporne kazni v skupni višini 147 let. “Naše delo je glede na okoliščine dobro,” je ocenila in hkrati omenila, da se soočajo s kadrovsko stisko.
Odbor se je seznanil tudi z letnim poročilom o delu oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu, med drugim prisojno za preiskovanje policije. Predstavnica posebnega oddelka Mojca Gruden je navedla, da je bilo obtoženih 25 posameznikov, večinoma policistov. Ocenila je, da je bilo delo oddelka učinkovito, s pogoji dela pa so zadovoljni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje