Ustanove na muzejski ploščadi Metelkova zagotavljajo, da ostajajo varen prostor

Javne ustanove na muzejski ploščadi Metelkova ob območju Metelkove v centru Ljubljane, ki je bilo skupaj z okolico razglašeno za varnostno tvegano, zagotavljajo, da bodo kljub poostrenemu nadzoru v okolici ostale varen, odprt in navdihujoč prostor za vse ljubitelje kulture. Ob tem so si enotne, da kultura plemeniti javni prostor in mu daje vsebino.

Muzejska ploščad Metelkova po njihovih besedah "ni le prehodna točka, ampak eno od ključnih ljubljanskih vozlišč kulture in turizma". Podpirajo prizadevanja za red in mir v okolici, a hkrati izpostavljajo, da ploščad ostaja dostopna. Poudarili so, da je varnost obiskovalcev in zaposlenih njihova prednostna naloga, zato so razstavni prostori varovani po vseh standardih. "Pri nas se lahko obiskovalci brez skrbi posvetijo raziskovanju dediščine in umetnosti," so povabili.

"Naj muzejska ploščad ostane prostor srečevanj, navdiha in povezovanja, ne pa prostor razdvajanj," so dopis sklenili direktor Slovenskega etnografskega muzeja Blaž Verbič, direktorica Narodnega muzeja Slovenije Mateja Kos Zabel, direktorica Moderne galerije+MSUM Martina Vovk in direktor Slovenske kinoteke Stojan Pelko.

Policija je 23. januarja na podlagi zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t. i. Šutarjevega zakona, razglasila omenjeno območje v središču Ljubljane in prav tako območje romskega naselja Brezje-Žabjak pri Novem mestu kot varnostno tvegani. Generalni direktor policije Damjan Petrič je tedaj pojasnil, da bodo varnostno tvegano območje v Ljubljani, ki vključuje del od Metelkove proti železniški postaji, začeli nadzorovati s tehničnimi sredstvi.

Uporabniki Metelkove so zatem v izjavi za javnost videli represivne ukrepe kot problematične. Izpostavili so pomen Metelkove kot avtonomnega kulturnega prostora, hkrati pa pozvali k socialno usmerjenim rešitvam. Opredelitev območja za varnostno tvegano je po njihovem mnenju v prvi vrsti nezaupnica mestni občini in policiji pri urejanju socialnih problemov mesta.

Mirovni inštitut pa je zahteval takojšen umik oznake varnostno tvegano območje z Metelkove ulice in naselja Brezje-Žabjak ter razveljavitev Šutarjevega zakona. Po njihovi oceni uvaja nesorazmerno represijo nad revnimi in marginaliziranimi skupinami, ki jih sistematično stigmatizira, poriva na rob družbe in kriminalizira.