Ustavna komisija je z 12 glasovi za in petimi proti podprla prvi razdelek predloga za začetek postopka za spremembo ustave. V postopek ga je dala koalicija, podpise so prispevali tudi v NSi. Predlog se nanaša na štiri člene, ki določajo imenovanje sodnikov. Za potrditev besedila je bilo treba zbrati najmanj dve tretjini vseh članov komisije. Nujno sejo komisije DZ so zatem prekinili.
Delovno besedilo ustavnega zakona je pripravila strokovna skupina ustavne komisije. Predlagane spremembe predvidevajo prenos pristojnosti za imenovanje sodnikov na predlog Sodnega sveta z DZ na predsednika republike. Namen je depolitizacija postopka imenovanja sodnikov.
Koalicijske poslanske skupine so prepričane, da s predlaganimi spremembami umikajo politiko iz postopka imenovanja sodnikov. Predlagane spremembe sicer uvajajo tudi triletno preizkusno dobo, trajni mandat bi tako sodniki nastopili šele po preteku tega časa.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je povedala, da vlada podpira predlagane ustavne spremembe. Po njenem je zelo pomembno, da se natančno uredi prehodno obdobje, da ne bi prihajalo do blokad ali nejasnosti bodisi pri imenovanju sodnikov po razpisih v teku bodisi pri izvajanju drugih pristojnosti Sodnega sveta ali pri samem delu sveta.
Predlog NSi za dopolnilo komisije, da bi se izvedbeno obdobje za uskladitev zakonov o Sodnem svetu in o sodniški službi z enega leta skrajšalo na šest mesecev, pa podpira. Želi namreč, da se čim prej izvede prehod na novi sistem in da je pri tem čim manj blokad ali nejasnosti v sistemu.
“Predsednik države je direktno voljen, neko težo ima,” je v razpravi članov komisije dejal Darko Krajnc iz Svobode. Predlagana ureditev bo bolj transparentna, varovalk pa je dovolj, je poudaril. Sicer pa je opazil, da v Sloveniji “že 30 let sesuvamo institucije” in da smo “zastali v starem sistemu”.
Matej Tonin iz NSi vidi zdajšnji sodni sistem kot slab, poskus ustavnih sprememb pa je po njegovem poskus za izboljšanje področja. Predlagane spremembe imajo veliko varovalk, je prepričan. Poleg tega bo jasno predpisano, kdo je lahko član sodnega sveta in kdo ne, podane bodo tudi obrazložitve odločitev sodnega sveta, je pojasnil. Sodni svet je treba po njegovi oceni profesionalizirati, da ne bi v njem delali ljudje v okviru popoldanskega dela.
Jože Tanko iz SDS pa je bil kritičen do trditve predlagateljev, da bo predlagana ureditev pomenila depolitizacijo odločanja o sodnikih. “Ne vidim, da je bilo zdaj, ko je o sodnikih odločal DZ, kaj politizirano,” je dejal. Po novem pa bo po njegovih besedah očitno dovolj, da bo kandidat za sodnika prestal interni postopek na Sodnem svetu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje