Menu Item
Ustavno sodišče je zavrglo zahtevi sindikatov policistov za presojo ustavnosti določb novele zakona o organiziranosti in delu v policiji, po katerih je policistom na vodilnih položajih z uveljavitvijo zakona prenehal položaj. Kot ugotavlja ustavno sodišče, so določbe v vmesnem času prenehale veljati. O zadevi tako sodišče vsebinsko ni presojalo.
Sindikat policistov Slovenije in Policijski sindikat Slovenije sta vložila ločeni zahtevi za presojo ustavnosti, ki sta se nanašali na določbe novele zakona o organiziranosti in delu v policiji, sprejete v času prejšnje vlade.
Gre za določbe o prenehanju vodilnih položajev v policiji, in sicer vodij organizacijskih enot prve ravni generalne policijske uprave, vodij policijskih uprav in vodij policijskih postaj. Ob tem pa za zasedbo teh položajev zakon ni predvidel javnega natečaja, temveč poseben izbirni postopek, ki ga predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.
Zakonske določbe so v opoziciji in policijskih sindikatih naletele na očitke, da dovoljujejo politične čistke, ki pa sta jih takratni notranji minister Aleš Hojs in generalni direktor policije Anton Olaj zavračala. Hojs je dejal, da gre za prvi korak do policije, ki bo zgolj strokovna, in ne z ene ali druge strani spolitizirana.
Zahteve zavrli, ker so zakonske določbe nehale veljati
Ustavno sodišče je decembra lani izvrševanje določb zakona o organiziranosti in delu v policiji glede prenehanja položajev v policiji zadržalo do končne odločitve. Zdaj pa je sklenilo, da zahtevi sindikatov zavrže.
Kot pojasnjuje, so izpodbijane zakonske določbe med postopkom pred ustavnim sodiščem prenehale veljati oziroma so bile spremenjene, in sicer z zakonom za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki je začel veljati avgusta letos.
Možnost ponovnih kršitev
Sindikata sta sicer pri vloženih zahtevah vztrajala, med drugim tudi zaradi možnosti, če bi ponovno prišlo do zatrjevanih kršitev. A kot so na ustavnem sodišču zapisali v obrazložitvi, predlagatelj ni navedel niti ene posledice, ki naj bi nastala zaradi protiustavnosti izpodbijane ureditve in naj ne bi bila odpravljena. Izpodbijane zakonske določbe pa tudi sicer ne urejajo materije, ki bi zahtevala periodično spreminjanje oziroma prilagajanje.
“Posledično ni izkazana verjetnost, da ustavno sodišče vsebinske presoje morebitne prihodnje ureditve, ki bi bila identična ali primerljiva izpodbijani, ne bi moglo opraviti še v času njene veljavnosti,” so še navedli.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje