Čeferin pozdravil zmanjšanje števila neuresničenih odločb ustavnega sodišča

Ustavno sodišče je lani izpolnilo z ustavo in zakonom opredeljene dolžnosti najvišjega varuha človekovih pravic in svoboščin ter ustavnosti in zakonitosti, je ob izdaji letnega poročila ocenil njegov predsednik Rok Čeferin.

Iz statističnega dela danes objavljenega letnega poročila za leto 2024 izhaja, da je ustavno sodišče lani rešilo 20.88 zadev, leto pred tem pa 24.22, pri čemer obe števili vključujeta tudi t. i. množične zadeve. "Ker pa je hkrati prejelo za dobro tretjino manj zadev kot leto prej, se je kljub temu zmanjšalo število zadev, ki so ob zaključku leta ostale še nerešene," je Čeferin izpostavil v predgovoru poročila.

Ob koncu leta je bilo tako skupno še 1.173 nerešenih zadev, leto prej pa 1.931 zadev. Ob tem sta nerešeni ostali le še dve zadevi iz leta 2019, pet zadev iz leta 2020 in sedem zadev iz leta 2021 ter 63 zadev iz leta 2022, vse druge zadeve pa so bile mlajše od dveh let.

Več kompleksnih zadev

Sodišče je sicer zasedalo na 35 plenarnih sejah, kar je približno enako kot leto poprej. Tako Čeferin vzrok o manjšem številu rešenih zadev vidi zlasti v zapletenosti zadev, ki so v tem letu prišle na vrsto za odločanje.

Med bolj kompleksnimi je med drugim izpostavil odločitvi o sodnih postopkih zaradi žaljivega zapisa na omrežju X (prej Twitter) na račun nekdanje novinarke Mojce Šetinc Pašek in še aktualne novinarke Eugenije Carl. Ustavno sodišče je v teh odločbah po njegovih besedah "prvič zavzelo stališče o mejah svobode izražanja na družbenih omrežjih".

"Tehnološki razvoj zahteva ponoven premislek o nekaterih starejših stališčih iz ustavnosodne presoje na področju varstva svobode izražanja. Zato ti odločbi pomenita pomemben prispevek k vzpostavljanju standardov na področju svobode izražanja v digitalni družbi," je navedel.

Omenil razvoj sodne prakse

Tudi sicer opozarja, da nenehno spreminjajoče se družbene okoliščine tudi od ustavnega sodišča zahtevajo razvoj sodne prakse ali celo odstop od nje in spremembo prej sprejetih stališč. "Ustava je, tako kot Evropska konvencija o človekovih pravicah, živ instrument, ki ga mora ustavno sodišče tolmačiti in dograjevati v skladu z družbenim razvojem, vedno upoštevajoč tudi razvoj mednarodne sodne prakse. Vsaka dograditev (ustavno) sodne prakse, in še toliko bolj odstop od nje, pa zahteva še posebej skrbno in prepričljivo obrazložitev," je opozoril.

Med izpostavljenimi navaja tudi odločbe, v katerih so ustavni sodniki poudarili zahtevo po ustvarjanju pogojev za varno delo, opozorili na pozitivne dolžnosti države, ki izhajajo iz posebnega ustavnega varstva oseb z invalidnostjo ali pa opredelili ustavnopravni položaj univerz, pri čemer je ustavno sodišče delno odstopilo od svojih dosedanjih stališč glede njihove pravne narave.

Posebej je izpostavil dopolnilno odločbo in sklep, s katerima je "ustavno sodišče zaradi varstva neodvisnosti sodstva in načela delitve oblasti z načinom izvršitve zagotovilo ohranitev realne vrednosti plač sodnikov rednih sodišč".

Med odmevnejšimi pa je bila tudi odločba, s katero je sodišče odpravilo protiustavno diskriminacijo samskih žensk in žensk v istospolnih parih pri dostopu do oploditve z biomedicinsko pomočjo.

"Nespoštovanje odločb kršitev"

Čeprav je ustavno sodišče izpolnilo svoje naloge, "pa bi se svojemu temeljnemu poslanstvu lahko posvetilo še v večji meri, če bi ustavodajalec sprejel spremembe ustave, s katerimi bi ustavno sodišče razbremenil odločanja v ustavnopravno manj pomembnih zadevah in v tistih zadevah, ki po svoji vsebini ne sodijo na ustavno sodišče", opozarja Čeferin.

"Naloga ustavnega sodišča kot najvišjega varuha ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic naj bo predvsem v precedenčnem vzpostavljanju meril pri varstvu človekovih pravic," poziva. Prosta izbira sodnikov bi po njegovih besedah zagotovila hitrejše odločanje ustavnega sodišča o najpomembnejših zadevah. "To pa bi prispevalo k bolj učinkovitemu varstvu človekovih pravic udeležencev v postopkih pred ustavnim sodiščem in k zagotavljanju večje stabilnosti in koherentnosti pravnega reda v celoti," je prepričan.

Letno poročilo ponuja tudi pregled nespoštovanih odločb ustavnega sodišča. Konec leta 2024 je ostalo neizvršenih še 15 odločb, leto pred tem jih je bilo 25. "Kot je ustavno sodišče že velikokrat poudarilo, so njegove odločbe obvezne, nespoštovanje teh odločb pa pomeni kršitev načel pravne države in delitve oblasti," je ob tem zapisal Čeferin.

Ob pohvali večje odzivnosti oblasti pa je izrazil tudi pričakovanje, da bo ob sestavi letnega poročila za leto 2025 neizvršenih odločb še manj, kot jih je danes.