Menu Item
Ustavno sodišče je ugotovilo, da odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni v neskladju z ustavo. Odločilo je, da z očitki protiustavnosti neobstoječe zakonske ureditve, za katero še ni jasno, ali sploh bo sprejeta, predlagatelj ne more utemeljiti protiustavnosti referendumskega vprašanja. Zahtevo sta vložili opozicijski stranki SDS in NSi.
Ustavno sodišče je v odločitvi zapisalo, da iz nobene ustavne določbe ne izhaja zahteva, da bi morala biti že iz referendumskega vprašanja razvidna konkretna bodoča zakonska ureditev, v zvezi s katero je razpisan posvetovalni referendum. Prav tako ta zahteva ne izhaja iz zakona o referendumu in ljudski iniciativi.
Izid posvetovalnega referenduma namreč nima neposrednih in tudi ne posrednih pravnih učinkov in zato pravnim subjektom ne nalaga pravic ali obveznosti. “Zato je DZ tako pri uporabi posvetovalnega referenduma kot pri oblikovanju referendumskega vprašanja dokaj svoboden, presoja ustavnega sodišča pa zadržana,” pojasnjuje ustavno sodišče.
Ocenilo je, da je z referendumskim vprašanjem dovolj jasno določeno področje in opredeljen predmet zakonskega urejanja, zato odlok ni v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti.
Ustavno sodišče je presodilo tudi, da odlok ni v neskladju z ustavnimi določbami o nedotakljivosti človekovega življenja, pravici do osebnega dostojanstva in varnosti ter varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, kot to navaja predlagatelj ustavne presoje. “Ne da bi se ustavno sodišče spuščalo v vprašanje, ali so navedene ustavne določbe lahko merilo presoje ustavnosti izpodbijanega odloka oziroma referendumskega vprašanja, ocenjuje, da so ti očitki neutemeljeni. Predlagatelj jih namreč usmerja zoper neobstoječo zakonsko ureditev, ki bo morda sprejeta na podlagi referendumskega izida,” navajajo v obrazložitvi.
Prav tako je, kot ugotavlja ustavno sodišče, neutemeljen očitek, da bi razpis tega referenduma s povečanjem volilne udeležbe na evropskih volitvah določenim političnim strankam in njihovim kandidatom oteževal politično tekmo na volitvah. “Povečanje volilne udeležbe, če bi do nje prišlo, samo po sebi ne more pomeniti protiustavnih posledic razpisa referenduma. Zato hkratna izvedba posvetovalnega referenduma z volitvami v Evropski parlament ne more pomeniti zlorabe posvetovalnega referenduma,” je zapisalo.
Ustavno sodišče je zavrnilo tudi očitek predlagatelja, da je referendumsko vprašanje v neskladju z ustavno določbo o pravici do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Ta pravica je volivcem zagotovljena, saj bodo z glasovanjem na posvetovalnem referendumu lahko neposredno sodelovali pri izvrševanju oblasti oziroma demokratičnem odločanju, je pojasnilo ustavno sodišče.
V odločitvi je sicer opozorilo še, da je pri presoji vsebine odloka o razpisu posvetovalnega referenduma presoja ustavnega sodišča omejena, predvsem na vprašanje, ali je referendum razpisan o vprašanjih iz pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Če DZ ne bi upošteval te zakonske norme, ki jo je sprejel sam, bi bil odlok o razpisu referenduma v neskladju z načeli pravne države.
Takšno odločitev je ustavno sodišče sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli. Sodnika Jaklič in Šorli sta podala tudi odklonilni ločeni mnenji.
Zahtevo za ustavno presojo odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sta aprila vložili opozicijski SDS in NSi. Obenem sta vložili tudi zahtevo za ustavno presojo odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o rabi konoplje. Tudi v tem primeru ustavno sodišče ni ugotovilo neskladnosti z ustavo. Še pred tem je v obeh primerih zavrnilo tudi predlog za začasno zadržanje izvrševanja odlokov o razpisu posvetovalnih referendumov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje