Menu Item
Parkeljni ne čakajo na prihod Miklavža, ki bo danes ponoči obiskal pridne otroke, temveč po vaseh ob mraku rožljajo in rjovejo že nekaj tednov prej. Te ogromne in kožuhaste prikazni lahko dodobra naženejo strah v kosti tako otrokom kot odraslim. A kje je meja med nedolžnim strašenjem in znašanjem nad gledalci? Iz Avstrije namreč že nekaj tednov prihajajo novice o nasilju, poškodovanih obiskovalcih, pa tudi izgredih krampusov, kot parkeljnom rečejo naši severni sosedje. Kako je za varnost na "krampuslaufih" oziroma "tekih parkeljnov" poskrbljeno pri nas? Kaj si lahko dovolijo in kaj je strogo prepovedano?
Že leta 2019 je nemški časopis Die Zeit poročal, da morajo krampusi v Nemčiji spoštovati določena pravila: njihove palice morajo biti izdelane iz vej, gledalce lahko šeškajo le pod koleni, prekomerno uporabo sile pa prepovedujeta tako kazenski zakonik kot kodeks obnašanja, ki velja zanje. A kljub temu so incidenti v Nemčiji in Avstriji pogosti — tudi letošnje leto ni izjema.
Konec novembra so na “teku parkeljnov” oziroma “krampuslaufu”, kot temu rečejo naši severni sosedi, trije nastopajoči v Porečah ob Vrbskem jezeru 22-letnico s palicami pretepli tako močno, da je morala zaradi poškodb v bolnišnico v Celovcu. Istega dne je v Anrasu na Vzhodnem Tirolskem 51-letna ženska skoraj izgubila konico levega sredinca. Tamkajšnja policija je po poročanju Euronewsa sporočila, da se je “roka žrtve ujela v tečaj varnostne ograje, ki sta jo krampusa potiskala sem in tja”. Tudi njo so morali odpeljati v bolnišnico.
Po poročanju Euronewsa se je “krampuslauf” v Zamsu na Tirolskem prejšnji teden sprevrgel v kaos in se končal s pretepom, v katerem je sodelovalo približno 50 ljudi. Osem ljudi naj bi bilo poškodovanih.
Žrtve nasilja tudi nastopajoči
Med krampuslaufi sicer niso bili poškodovani le gledalci. Po poročanju časnika Der Standard so bili v več incidentih na avstrijskem Koroškem ranjeni štirje nastopajoči, od katerih je eden izgubil zavest. V drugih primerih so gledalci vlekli za rogove peklenščkov in jih udarjali po maskah. Več nastopajočih je bilo poškodovanih.
Seznam pravil, ki se jih morajo kljub svoji nagajivosti parkeljni držati
Tudi pri nas številne občine organizirajo dogodke, na katerih lahko parkeljni zasijejo v vsej svoji luči. Po besedah Doroteje Slapnik iz Solčavskih tajflnov, ki se udeležujejo parkljevanj različnih razsežnosti, vsakemu posamezniku meje in pravila obnašanja predstavijo že ob pridružitvi v skupino. Tudi med nastopom na “tekih parkeljnov” sta za varnost odgovorna vsaka skupina posebej in “njen odgovorni nosilec, ki se s podpisom prijavnice k tej odgovornosti tudi zaveže”.
V zadnjih tednih so med drugim skupaj z na stotinami drugih peklenščkov nastopali na Ognjenem spektaklu treh dežel v Podkorenu in Noči parkeljnov v Goričanah, ki pri nas nedvomno veljata za najbolj znani tovrstni prireditvi in vsako leto privabita na tisoče obiskovalcev. Luka Vrančič, direktor javnega zavoda Turizem Kranjska Gora, ki je organizator Ognjenega spektakla, je za N1 povedal, da je pri zagotavljanju varnosti ključna preventiva. “Če je treba, pa imamo tudi kurativo.”
Po njegovih besedah že ob najavi dogodka skupinam, ki želijo na sprevodu skozi Podkoren sodelovati, pošljejo pravila igre oziroma obnašanja. Te skupine se s pravili ne le seznanijo, temveč jih morajo v celoti sprejeti.
Katja Hartman, ki v Turizmu Kranjska Gora skrbi za marketing in trženje, pravi, da so eden glavnih ukrepov za zagotavljanje varnosti oštevilčene nalepke, ki jih prejme vsak nastopajoči. “Parkeljni jih namestijo na vidno mesto. Če se zgodi incident, jih lahko takoj identificiramo. Že občutek je drugačen, če nastopaš zamaskiran in nihče ne ve, kdo si, ali pa če si označen.”
Po besedah Doroteje Slapnik iz Solčavskih tajflnov, ki se udeležujejo parkljevanj, se tak sistem označevanja pojavlja tudi v tujini, saj na tak način organizatorji ohranjajo boljši nadzor nad dogajanjem.
Ko pade mrak in ko na plano privrejo močna čustva
V pravilih, ki se jih morajo držati parkeljni na Ognjenem spektaklu, piše, da je pitje alkohola prepovedano. Enaka pravila imajo tudi Solčavski tajflni. “Opitost nedvomno vpliva na zmožnost obvladovanja telesa in glave pod masko, zato se temu izogibamo. Kot organizatorji dogodka ne dovoljujemo uživanja alkoholnih pijač pred začetkom nastopa,” pravi Doroteja Slapnik.
Parkeljni se na Ognjenem spektaklu prav tako ne smejo mešati med obiskovalce, zato so po besedah Katje Hartman že pred nastopom ločeni in imajo svoj prostor. Tako ostaja tudi med nastopom: koridor je namreč omejen s prireditvenimi ograjami, ki zagotavljajo varnost gledalcev.
“Ograje pa odigrajo tudi glavno vlogo pri ropotu, ki ga parkeljni želijo povzročati. Nanje se lahko naslanjajo in se jih dotikajo. Gre za šov, mimohod z vsemi dodatnimi ognjenimi elementi, tu in tam pa ta šov spremlja nalet parkeljnov na te ograje,” pojasnjuje direktor Turizma Kranjska Gora Luka Vrančič.
Letos so poleg vseh varnostnih ukrepov v Podkorenu omejili še število gledalcev, “da je prizorišče lahko bolj dihalo”, obenem pa so postavili tribuno, ki je dodatno prispevala k varnosti gledalcev in kakovosti prireditve.
“Pri nastopu gre tudi za interakcijo, gledalci — z izjemo tistih na tribuni — namreč ne sedijo na parterju in ne gledajo predstave, ampak so del nje. Gre za odnos akcija – reakcija. Res pa je, da ko pade mrak in ko je na tisoče gledalcev, včasih pride do bolj izrazitih čustev. Za takšne primere imamo zato na prireditvi varnostnike, redarje in požarno stražo, ki ščiti prireditveni prostor,” pravi Vrančič.
Te tri ključne skupine usmerjajo nastopajoče in skrbijo, da se tako parkeljni kot gledalci vedejo primerno. “Gasilcev, ki so na vseh dogodkih primerno opremljeni, je vedno veliko, največkrat na določenih odsekih trase delujejo v paru,” dodaja Doroteja Slapnik.
Ali so v preteklosti obravnavali kakšne incidente na parkljevanjih, smo vprašali tudi policijski upravi Kranj in Ljubljana. S PU Kranj so sporočili, da takšnih dogodkov, kot smo jim priča v Avstriji, ne pomnijo, na PU Ljubljana pa so zapisali, da so letos na varovanju Noči parkeljnov v Goričanah policisti obravnavali dve manjši kršitvi javnega reda in miru. Vpleteni so bili obiskovalci prireditve, prijav incidentov, v katere bi bili vpleteni parkeljni, pa niso prejeli.
Kaj pa, ko je prireditve konec?
Doroteja Slapnik pravi, da je po ogledu krampuslaufov v sosednji Avstriji opaziti, da so meje obnašanja nastopajočih pri nas in v tujini različne. Solčavski tajflni po njenih besedah do danes niso imeli nobenega incidenta, so bili pa večkrat priča neprimernemu vedenju gledalcev. “Ti se hitro spozabijo, da so maske težke, marsikatere so v celoti izdelane iz lesa, zato ima lahko vlečenje nastopajočega za rogove dolgotrajne posledice na vratni hrbtenici,” opozarja.
Tudi Luka Vrančič ne pomni, da bi se v preteklih letih na prireditvi zgodili takšni dogodki, kot smo jim te dni priča v Avstriji. Dodaja pa, da lahko gledalci obnašanje parkeljnov razumejo zelo subjektivno. “Parkelj je del tradicije in na prireditvi kakšnega gledalca oziroma gledalko namaže s sajami. Nekdo se lahko ob tem že počuti kot žrtev. Ta meja je tanka in tega se zavedamo,” je jasen.
Zato kot organizator poskrbijo, da takoj po zaključku sprevoda prireditveni prostor izpraznijo. “Že med nastopom so čustva na vrhuncu in ne želimo, da bi se potencirala ali obrnila v napačno smer. Ne želimo incidentov.” Kot organizator po koncu prireditve za dogajanje namreč niso več odgovorni, obenem pa si ne želijo, da bi en eksces slabo luč metal na celotno prireditev. Zato tako nastopajoče kot gledalce takoj usmerijo na zabavo, ki se odvije v dvorani Vitranc v Kranjski Gori in je prav tako pod nadzorom organizatorja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje