Menu Item
V Blejskem jezeru so se močno namnožile ribe vrste sončni ostriž. Kopalci pravijo, da ribe grizejo. Ne gre sicer za kakšne blejske piranje, saj ugriz ni zelo boleč in ne pušča posledic. Prisotnost te invazivne vrste pa je kljub temu skrb vzbujajoča, saj bi lahko škodila ekosistemu.
Nekateri turisti, ki so se želeli v teh vročih poletnih dneh ohladiti v Blejskem jezeru, so doživeli ne ravno prijetno izkušnjo. Po njihovih besedah so jih začele gristi ribe. Blejski ribiči in potapljači potrjujejo, da se je letos res zelo namnožila invazivna vrsta sončnih ostrižev (Lepomis gibbosus), ki je sicer ljudem popolnoma nenevarna.
“Sončni ostriž je bil v Blejskem jezeru prisoten že dolgo, toda morda sem jih v preteklih letih videl enkrat na leto,” pravi izkušeni blejski potapljač Rok Lesjak, ki se skupaj s kolegi iz Društva za podvodne dejavnosti Bled vsaj enkrat na teden potopi v jezero. “Letos pa jih srečaš ob vsakem potopu, cele jate jih je,” opisuje.
Podobno opažajo ribiči. “Letos ujameš pet sončnih ostrižev in morda enega navadnega ostriža,” pravi predsednik ribiške družine Bled Samo Novak.
Stik z njimi ni prijeten, saj kopalce lahko ugriznejo. Ne gre sicer za nikakršno blejsko piranjo, saj je ugriz sončnega ostriža zelo blag in na koži ne pusti vidnih sledi, se pa predvsem otroci včasih ob ugrizu prestrašijo.
Da ugriz ni boleč, kaže tudi spodnji posnetek z Bleda, ki nam ga je poslal bralec:
Invazivna vrsta
“Sončni ostriž v povprečju zraste od 10 do 15 centimetrov,” opisujejo na spletni strani zavoda za ribištvo.
Po podatkih na spletni strani zavoda za ribištvo (ZZRS) se drstijo od maja do avgusta, ko temperature vode dosežejo 16 do 18 °C. Samec v peščeno dno izkoplje plitvo jamico in jo obloži s kamenčki ter očisti alge, nato pa v to gnezdo poskuša privabiti samico oziroma več samic. Samice v gnezdo odložijo jajčeca, ki jih samec oplodi. Nato pa svoj zarod precej agresivno varuje. Ker so gnezda sončnega ostriža predvsem v peščenih plitvinah ob obali, se lahko kopalci znajdejo na poti zaščitniškega očeta, ki se zaletava vanje, včasih pa jih tudi ugrizne.
Na spodnjem posnetku Roka Lesjaka sta samec in samica sončnega ostriža.
Sončni ostriž je avtohtona vrsta v Severni Ameriki, od koder so ga konec 19. stoletja zanesli v Evropo, kjer je postal invazivna vrsta. Danes poseljuje stoječe in počasi tekoče vode zahodne, srednje in vzhodne Evrope. Najraje ima tople vode z mehkim dnom in bujno vegetacijo. V Sloveniji ga po podatkih ZZRS najdemo v številnih ribnikih in jezerih, med drugim v Bohinjskem, Slivniškem, Velenjskem in Šmartinskem jezeru ter rečnih mrtvicah Mure, Save, Drave in Soče s pritoki. V Blejskem jezeru naj bi ga prvič opazili leta 1973.
“Trnek ne bo rešil problema”
“Pred 30 leti je bilo sončnih ostrižev na Bledu zelo veliko, nato pa so nenadoma izginili. Očitno je imel zadnja leta dobre pogoje za drst, zato se je tako razmnožil,” opisuje predsednik ribiške družine Novak.
Zato jih skrbi, da bi invazivni sončni izpodrinil navadnega ostriža. Kako to preprečiti? “Omejitve pri izlovu te vrste ni, ga lovimo, toda dvomim, da bi na ta način lahko bistveno zmanjšali populacijo,” pravi Novak. Sončni ostriž je premajhna riba, da bi se od mesa lahko najedli, zato jo ribiči večinoma uporabljajo kot vabo za druge ribe. “Mislim, da trnek ne bo rešil problema. Upam, da – podobno kot je zdaj ekspanzija sončnih ostrižev – bo narava poskrbela tudi za obratno pot. Če se riba preveč razmnoži, se običajno po naravni poti ta populacija tudi omeji,” pojasnjuje Novak.
Sicer pa je po njegovih besedah izjemno težko neko vrsto ribe popolnoma odstraniti iz jezera, saj že ena uspešna drst z milijonom iker izniči ves trud.
“Zadnjih sedem let sicer v jezero ne vlagamo več ščuke, saj v Sloveniji ni mogoče dobiti te vrste z ustreznim zdravstvenim certifikatom. Ščuka je plenilec, ki reducira populacije manjših rib,” pravi Novak in ugiba, da je na ekspanzijo sončnega ostriža morda vplivalo manjše število ščuk v zadnjih letih.
Za omejitev katerekoli vrste je potreben dolgotrajen trud, skrbnike Blejskega jezera pa opogumljajo pretekli uspehi. Že dobrih deset let potapljači redno, z vsakotedenskimi potopi odstranjujejo invazivno tujerodno školjko potujočo trikotničarko.
“Trikotničarke še vedno najdemo, a jih je veliko veliko manj kot pred leti,” pravi potapljač Lesjak. “Ta vrsta školjke na dan prefiltrira okrog štiri litre vode, kar pomeni, da za ostali jezerski živelj ostane precej manj zooplanktona,” opisuje. “Toda s trudom nam je uspelo, da je trikotničark zdaj tako malo, da nimajo več bistvenega vpliva na ekosistem. Moramo pa z delom moramo nadaljevati, da se školjka ne bi znova prekomerno namnožila,” še opozarja potapljač.
Bonus video: Ekskluzivni intervju z Borutom Pahorjem
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje