
Številni inšpekcijski nadzori, prijave mobinga in šikaniranja ter celo kazenske ovadbe. Kot kaže, v Dijaškem domu Nova Gorica vre že dlje časa. Slabi odnosi med tamkajšnjim ravnateljem Draganom Kojićem in nekaterimi zaposlenimi se po besedah naših sogovornikov vlečejo že dlje časa, zaposleni pa so se v zadnjih letih obrnili na številne pristojne državne institucije. Zgodilo se ni nič, pravijo. Še več: govorili smo z nekdanjo zaposleno, ki trdi, da se je lani, ko je v domu še delala, meja med psihičnim in fizičnim nasiljem zabrisala. Kako na očitke odgovarja ravnatelj? Kaj pravita policija in tožilstvo? In zakaj ministrstvo za vzgojo in izobraževanje še ni ukrepalo?
Decembra lani smo na N1 poročali o napetostih med ravnateljem in nekaterimi zaposlenimi v novogoriškem dijaškem domu. V uredništvo smo namreč prejeli anonimno pismo, v katerem avtorji tamkajšnjega ravnatelja Dragana Kojića obtožujejo mobinga in šikaniranja.
A kot kaže, v dijaškem domu vre že dlje časa. Govorili smo namreč z več sogovorniki, ki razmere v domu poznajo. Trdijo, da so slabi odnosi, ki se kažejo na različne načine, problem že dolgo, zato so se v zadnjih letih obrnili tudi na številne pristojne državne institucije: inšpektorat za šolstvo, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, inšpektorat za delo, policijo in Sviz. A zgodilo se ni nič, pravijo.
Sindikalni zaupnik: Na nepravilnosti in nezakonitosti sem večkrat opozarjal
Da je v preteklosti v domu prihajalo do kršitev delovnopravne zakonodaje, napačnih in nerazumljivih odločitev vodstva, je za N1 potrdil tudi sindikalni zaupnik Sviza Vasja Berce. Na to je po njegovih besedah večkrat opozorila pravna služba Sviza.
Pravi, da je ob posvetovanju s pravno službo sindikata večkrat skušal iskati mirne in sporazumne rešitve med zaposlenimi in vodstvom. Tako Kojića kot tudi njegovo tajnico je večkrat opozarjal na — po njegovem — nepravilnosti in nezakonitosti, ki so po oceni sindikalnega zaupnika nastale zaradi nepremišljenih in prenagljenih odločitev. “Vendar pretiranega interesa z njune strani ni bilo zaznati,” pove sindikalni zaupnik.
“Upam si trditi, da so v večini primerov nesoglasij oziroma zapletov v zavodu obstajale boljše in sporazumne rešitve, kot jih je na koncu sprejelo vodstvo zavoda,” še poudarja Berce.
Od leta 2017 inšpektorji odkrili 19 kršitev
Dijaški dom Nova Gorica so inšpektorji za delo že večkrat preverjali; od leta 2013 so opravili 27 pregledov. Nekateri so bili del večjih akcij, ko so inšpektorji pod drobnogled vzeli slovenske dijaške domove. Od leta 2017 pa do danes so inšpektorji po informacijah N1 odkrili 19 kršitev delovnopravne zakonodaje in zakona o varnosti in zdravju pri delu.
Ker se pravnomočne odločbe, sodbe oziroma sklepi o prekrških iz evidenc izbrišejo po treh letih od dneva pravnomočnosti odločb, so na inšpektoratu lahko postregli zgolj o kaznih za zadnja tri leta. V tem obdobju so dijaškemu domu naložili za 6.000 evrov kazni.
Lani in leta 2023 so inšpektorji v skupno devetih nadzorih ugotovili več kršitev zakona o delovnih razmerjih in zakona o inšpekcijskem nadzoru, na podlagi katerih so izrekli ukrepe prekrškovne in upravne narave. Med prve spadajo opozorilo, opomin ali globa, med upravne ukrepe pa prepovedna in ureditvena odločba in ne nazadnje tudi globa.

Ugotovili so, da ravnatelj ni spoštoval pravice do dnevnega počitka in njegovega minimalnega trajanja, prav tako je bil prekoračen polni delovni čas zaposlenih. Pedagoški delavci v dijaškem domu morajo tedensko opraviti 30 ur neposrednega vzgojnega dela z dijaki, 10 ur pa je namenjenih pripravi, popravljanju in ocenjevanju. Skupno torej 40 ur tedensko. A po besedah naših sogovornikov Kojić meni, da morajo zaposleni oddelati tudi malico. To je za N1 potrdil tudi inšpektorat za delo, ki je ugotovil, da ravnatelj časa za odmor ne všteva v delovni čas.
Kojić na drugi strani trdi nasprotno: “Malica se absolutno upošteva v delovni čas, nikakor pa malica ne more biti upoštevana v naboru delovnih ur neposrednega strokovnega dela,” poudarja. Pravi, da je odmor za malico upoštevan v pripravi na vzgojno-izobraževalno delo. “In vse to sem kot ravnatelj zagotavljal.”
Zakaj inšpektorat ni obravnaval mobinga?
Čeprav je inšpektorat odkril več kršitev, mobinga oziroma šikaniranja ni obravnaval. “Naj poudarimo, da inšpektorat v okviru svojih pristojnosti ugotavlja, ali delodajalci zagotavljajo ustrezne mehanizme za preprečevanje mobinga, kot so sprejeti ukrepi in interni akti o preprečevanju nadlegovanja in šikaniranja, ter ali je delodajalec ustrezno obravnaval prijavo in uvedel zaščitne ukrepe, kot je imenovanje zaupanja vredne osebe za obravnavo teh vprašanj. Inšpektorat ne rešuje neposredno posameznih primerov mobinga,” so pojasnili in dodali, da postopek inšpekcijskega nadzora še vedno poteka.
Večkrat pod drobnogledom policistov
Poleg inšpektorjev je dogajanje v novogoriškem domu večkrat obravnavala tudi policija. Že leta 2021 so Slovenske novice poročale, da je bil Kojić ovaden, očitek pa je bil, da naj bi šikaniral 14 od skupno 28 zaposlenih.
Med drugim naj bi nanje kričal, delil opazke, da so nesposobni, in z rokami tolkel po mizi in vratih. Na okrožnem državnem tožilstvu so za N1 pojasnili, da v predkazenskem postopku leta 2019 očitkov niso potrdili, zato so primer zaključili.
Nova kazenska ovadba zaradi dveh kaznivih dejanj šikaniranja je nato sledila lani. Tožilstvo jo je po besedah Kojića prav tako zavrglo. V dokaz nam je poslal tudi dopis tožilstva. “Zagotavljam, da zavrženje kazenske ovadbe pomeni, da na policiji ali tožilstvu zoper mene ne poteka noben postopek,” zatrdi.
A ni nujno tako. Govorili smo z nekdanjo zaposleno v dijaškem domu, ki poleg mobinga ravnatelja obtožuje še fizičnega nasilja. Tudi ona ga je prijavila policiji, ta pa je na tožilstvo podala kazensko ovadbo.
Obtožbe o fizičnem nasilju
Naša sogovornica S. C. (polno ime zaradi njene želje hranimo v uredništvu) je kot vzgojiteljica v Dijaškem domu Nova Gorica začela delati decembra 2023. Kakšen mesec so bile po njenih besedah razmere v novi službi normalne, odnosi pa korektni. Z novim letom naj bi se začele prve težave, njen nadrejeni — ravnatelj Kojić — pa naj bi se do nje začel obnašati nesprejemljivo.
S. C. pravi, da je Kojić pred sodelavci in dijaki kričal nanjo, proti njej mahal s šopom revij in jo žalil. Po njenih besedah je njene prošnje, da bi se pogovorili v bolj umirjenem tonu in na bolj zasebnem kraju, zavračal. V naslednjih mesecih naj bi ji nalagal dodatno delo, kričanje in grožnje pa naj bi se nadaljevali.
24. aprila lani naj bi se meja med psihičnim in fizičnim nasiljem ravnatelja zabrisala. Takrat se je na srednji šoli udeležila dopoldanskega sestanka zaradi enega od njenih dijakov, za katere je v dijaškem domu skrbela. Ker je delo začela šele popoldne, naj bi ji ravnatelj naročil, naj se sestanka ne udeleži in naj svoje mnenje o dijaku poda pisno.
A ker naj bi razredničarka in mama dijaka želeli, da se sestanka v šoli udeleži tudi S. C., naj bi ta Kojiću poslala novo elektronsko pošto. Zapisala naj bi, da bo svoje mnenje podala na sestanku osebno. Ker ji ravnatelj ni odgovoril, je to razumela, kot da se z njenim predlogom strinja.

Po sestanku naj bi odšla v dijaški dom, kjer je zaradi istega dijaka potekal še en sestanek. Tega se je udeležil tudi ravnatelj Dragan Kojić. “Ko je vstopil v prostor, je takoj začel kričati name, kaj delam tam in naj poberem svoje stvari ter zapustim sobo. Ko sem mu hotela povedati, da je to moj dijak in bi rada podala svoje mnenje, mi je ravnatelj s povišanim glasom rekel, da je on tukaj šef oziroma vzgojni vodja in da nimam tam kaj delati.”
Podobno je za N1 potrdila tudi mama dijaka, ki je bila na sestanku prisotna. Pravi, da je ravnatelj nad S. C. povzdignil glas, hodil proti njej in ji ukazal, naj gre nemudoma ven. “Spomnim se, da sem ravnatelju rekla, da tukaj odnosi očitno niso urejeni,” pove za N1.
S. C. naj bi nato vzela svoje stvari, zapustila sestanek in poklicala sindikalnega zaupnika. Kasneje naj bi ravnatelja srečala v preddverju doma, kjer naj bi jo s povišanim tonom vprašal, zakaj je še vedno v službi. Odgovorila mu je in odšla proti zbornici, ravnatelj pa naj bi šel za njo.
“Ko sem skušala ključ vstaviti v ključavnico, me je odrinil in vrata odklenil sam. Postavil se je pred vrata, v zbornico pa nisem mogla vstopiti. Ko sem mu rekla, naj se umakne, ker moram vzeti svoje stvari, je začel kričati, zakaj ga potiskam, četudi se ga nisem dotaknila. Ko sem hotela iti mimo njega, me je močno potisnil v vrata.”
S. C. je zatem odšla na policijo, kjer je Kojića prijavila zaradi šikaniranja, naslednji dan pa je zaradi lažjih poškodb obiskala še zdravnika.
Ravnatelj: Kamere so pokazale, da se nekdanje zaposlene nisem niti dotaknil
Po naših informacijah policija primera naj ne bi obravnavala kot nasilje oziroma lažjo telesno poškodbo, temveč je po končani policijski preiskavi na državno tožilstvo v Novi Gorici podala kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost. Primer je po besedah tožilstva v fazi predkazenskega postopka, zato nam zaradi varstva osebnih podatkov in interesov postopka drugih informacij niso mogli posredovati.
Ravnatelj dijaškega doma Dragan Kojić navedbe o fizičnem odrivanju kategorično zanika. Pri tem je izpostavil videoposnetke nadzornih kamer, ki po njegovih besedah dokazujejo, da se nekdanje zaposlene ni niti dotaknil, kaj šele odrival.
Posredoval je tudi Sviz
Po naših informacijah je moral zaradi zagotavljanja osnovnih delavskih pravic zaposlenih v novogoriškem dijaškem domu večkrat posredovati šolski sindikat Sviz, Kojića je med drugim pisno pozval, naj zakonodajo spoštuje.
Dvakrat je po naših informacijah sindikat moral posredovati prav zaradi primera zaposlene S. C. Kljub številnim prošnjam ji namreč Kojić ni želel izročiti evidenc delovnega časa. Vseh še do danes ni prejela, čeprav v dijaškem domu ne dela že skoraj pol leta. Tudi na inšpektoratu so potrdili, da ravnatelj ni spoštoval inšpektorjeve odredbe po predložitvi dokumentacije v zvezi s predmetom nadzora. Kojić medtem pravi, da zaposleni evidence delovnega časa skupaj s stanjem ur in dopusta dobijo pred obračunom plače, evidenčne liste pa naj bi dijaški dom po pozivu posredoval tudi Svizu in inšpektoratu.
Sviz se je moral po naših informacijah vmešati tudi, ker ravnatelj zaposleni S. C. ni določil mentorja, da bi lahko opravila strokovni izpit. Kljub temu da je bila ena od zaposlenih pripravljena prevzeti mentorstvo, naj bi Kojić mentorstvo “brez razumnega razloga” zavrnil. Mentorja naj bi S. C. naposled dobila šele konec maja, zato strokovnega izpita ni mogla opraviti.
Pristojne institucije se vrtijo v krogu
Čeprav S. C. v novogoriškem domu ne dela več, se je odločila deliti svojo zgodbo, ker meni, “da je skrajni čas, da se ravnateljevo izživljanje konča”. Preden je spregovorila z nami, se je obrnila na več pristojnih institucij, tudi na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Na ministrstvu pravijo, da so bili v preteklem obdobju z očitki o mobingu večkrat seznanjeni, a ukrepati — na primer razrešiti ravnatelja — ne morejo. To lahko po slovenski zakonodaji stori zgolj svet zavoda. In v njem sedi tudi predstavnik ministrstva. Zato smo ministrstvo vprašali, ali so po našem decembrskem članku razmere v domu preverjali oziroma od vodstva doma in sveta zavoda zahtevali kakšna dodatna pojasnila.
Ostali so pri odgovoru, ki so nam ga posredovali že lani; da so z očitki o mobingu seznanjeni, primere pa so predali inšpektoratu za delo, ki je po njihovih besedah pristojen za nadzor na tem področju. Medtem na inšpektoratu za delo pravijo — kot že omenjeno — da posameznih primerov mobinga neposredno ne rešujejo.

V svetu med drugim sedi predstavnik Mestne občine Nova Gorica, ki po naših informacijah — dokler na občino nismo naslovili novinarskih vprašanj — o dogajanju v dijaškem domu ni vedela nič. Kasneje so za N1 odgovorili, da jih je predstavnik o razmerah v domu obvestil in povedal “da so bili glede primera deležni več različnih informacij”.
“Vsekakor pričakujemo, da se nesoglasja oziroma postopki razrešijo v okviru pristojnih institucij. V interesu Mestne občine Nova Gorica, na območju katere je Dijaški dom Nova Gorica, pa je, da se zadeva čim prej razčisti, da bi javni zavod lahko naprej nemoteno deloval,” so še dodali.
Želeli smo govoriti tudi s predsednikom sveta zavoda. Po mnenju naših sogovornikov je namreč za razmere v domu — če kljub nepravilnostim, ki jih odkrije inšpektorat, ravnatelj na položaju ostaja — soodgovoren tudi svet zavoda. Čeprav smo predsednika sveta zavoda večkrat prosili za pojasnila, se na naše prošnje ni odzval.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje