Menu Item
V gorenjskih turističnih središčih letošnje poletje opažajo porast kampiranja na črno. Kampiranje na mestih, kjer to ni dovoljeno, je ena najpogostejših kršitev državnih in občinskih predpisov, s katero se srečujejo kranjskogorski, bohinjski in blejski redarji. Vzrok za to je med drugim popolna zasedenost kampov ob vrhuncu turistične sezone.
Vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki Primož Lah je pojasnil, da so letos obravnavali že okoli 250 kršitev zakona o javnem redu in miru s področja nedovoljenega kampiranja, kar je približno še enkrat več kot v tem času lani. V to statistiko še ni všteto prenočevanje v vozilih ali v parkih in parkiranje avtodomov izven urejenih parkirišč, kar prepovedujejo občinski odloki.
“Ta problematika je res pereča,” je izpostavil Lah. Kot je pojasnil, se s tem spopadajo tako, da v večernem času naredijo obhod Bleda in Bohinja ter vse, ki se pripravljajo na to, da bodo prenočili na nedovoljenem mestu, opozorijo, da je to prepovedano te jih napotijo drugam. Kdor opozorila ne upošteva, ga v jutranjem nadzoru odkrijejo in oglobijo.
Težava je sicer v tem, da je predpisana globa, ki znaša 83 evrov, ob takojšnjem plačilu pa 41,50 evra, dostikrat nižja od samega prenočevanja v kampu, zato se marsikdo celo zavestno odloči za kampiranje na črno. Problem je tudi v tem, da so kampi na vrhuncu sezone praktično v celoti zapolnjenI in legalno kampiranje niti ni mogoče.
Med kršitelji so večinoma tujci, ki se izgovarjajo, da ne poznajo lokalnih predpisov. Vendar pa, kot je izpostavil Lah, tako bohinjska kot blejska občina intenzivno delata na informiranju in osveščanju, prav tako je na turistih, da se že vnaprej pozanimajo, kaj je dovoljeno in kaj ne.
Redarji sodelujejo s policisti in naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka, s čimer nekoliko omilijo kadrovsko podhranjenost. V blejskem in bohinjskem medobčinskem redarstvu so letos že na treh javnih razpisih neuspešno iskali tri nove redarje, ki bi se pridružili obstoječim petnajstim, vendar je zanimanja zaradi uvrstitve v nizek plačni razred in zahtevnega dela v poletnih mesecih, malo, je pojasnil Lah.
Tako blejski in bohinjski kot tudi jeseniški in kranjskogorski redarji si zaradi kadrovskih omejitev ter velikega območja, ki ga pokrivajo, pri preganjanju kampiranja na črno pomagajo s spletnimi forumi in aplikacijami, ki jim omogočajo bolj učinkovito delovanje.
Kot je pojasnil vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica Gregor Jarkovič, se na teh spletnih straneh kršitelji med seboj obveščajo o mestih za črno kampiranje, o kontrolah redarjev in globah. “Ugotavljamo, da če smo bolj striktni pri izrekanju sankcij, posamezna mesta postanejo sčasoma nezanimiva za kampiranje, tako smo pri preganjanju kampiranja na črno kar uspešni,” je dejal.
“Zagotovo ne bomo mogli vsega preprečiti, je pa prav, da se ljudi usmeri v uradne kampe,” je povedal Jarkovič. Vendar je na vrhuncu turistične sezone težava v tem, da so kampi na Bledu, v Bohinju in v Kranjski Gori polni, primanjkuje tudi postajališč za avtodome, ki so v pandemiji prav tako postali še bolj priljubljen način dopustovanja.
“Avtodomov je vse več in predstavljajo tudi določeno težavo v prometu, sploh na lokalnih povezavah, kjer karakteristika cest dostikrat ne omogoča srečevanja dveh tovrstnih vozil, zato nastajajo zastoji. Vsekakor je težava tudi v tem, da občine nimajo zadosti infrastrukture za tovrstna vozila in se pojavljajo kršitve zaradi nedovoljenega parkiranja, črnega kampiranja, pa tudi težave s smetenjem,” je naštel Jarkovič.
V Kranjski Gori so letos na izzive, ki jih prinaša nedovoljeno kampiranje v naravi, odgovorili z ureditvijo novega postajališča za avtodome in z drugimi novimi parkirišči za vozila, je povedal direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber. Zaposlili so tudi dva nadzornika parkirišč, ki skupaj z redarji dnevno patruljirata od Mojstrane do Rateč. Zaradi napačnega parkiranja so v primerjavi z lani izdali za kar 400 odstotkov več glob.
“Vzpostavili smo tudi spletno stran s kontakti, da nas občani, ki se soočajo s problemom parkiranja na zasebnih zemljiščih ali pa opažajo kampiranje na črno, pokličejo in o tem obvestijo. Izredno težko je namreč nadzirati celotno površino občine,” je povedal Veber, ki je ocenil, da so na tem področju letos dosegli izreden napredek.
Na območju kranjskogorske občine so na voljo trije kampi z več kot 1000 parcelami. Veliki kampi so tudi v radovljiški občini, pa na Bledu in v Bohinju. Vendar so v tem trenutku vsi polni. “Pravzaprav v nobenem kampu na območju Julijskih Alp trenutno praktično ni prostora več niti za en kombi,” je povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, ki meni, da je tudi to razlog za množico kampiranja na črno.
Vendar povečevanje kapacitet ne bi bila rešitev. “Nikoli nobena prepoznana destinacija ne bo omogočala zadostnega števila vsega. Tega si niti ne želimo. Ocenili smo, da prihajamo do neke točke maksimalnega števila parkirnih mest in ko so parkirišča polna, se pač ne da več parkirati, kar morajo sprejeti tudi avtodomarji, ki poleti prihajajo v oblegane kraje. Naša želja je, da se začnejo viški umirjati in da se zapolnijo tista obdobja, ko obisk ni tako velik,” je sklenil Veber.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje