V iniciativi Glas ljudstva zavračajo očitke Janše in Twitter profila vlade

V iniciativi Glas ljudstva so se odzvali na izjave in zapise na Twitterju, v katerih jim predstavniki vlade očitajo, da izvajajo kampanjo za določene politične stranke. V iniciativi poudarjajo, da gre za "lažnive, žaljive in manipulativne" izjave. Svoje poglede na vprašanja civilne družbe so namreč imele možnost podati vse stranke.

V iniciativi Glas ljudstva so na današnji novinarski konferenci odzvali na izjave predsednika vlade Janeza Janše, opaznejših članov SDS in uradnega Twitter profila vlade, ki poskušajo po njihovem mnenju diskreditirati civilno iniciativo Glas ljudstva in njihovo terensko kampanjo za spodbujanje k volilni udeležbi.

V iniciativi menijo, da gre za “kooordinirano kampanjo diskreditacije s strani najvišjih državnih predstavnikov,” v kateri jim med drugim očitajo, da kršijo zakonodajo, se norčujejo iz prava, da izvajajo kampanjo za določene politične stranke, da bi morali kampanjo prijaviti računskemu sodišču ter da davkoplačevalce stanejo 70 milijonov evrov. V iniciativi obtožbe zavračajo in poudarjajo, da je primarni cilj njihovih aktivnosti po Sloveniji povečanje volilne udeležbe. Ta je v sosednjih državah več kot 70-odstotna, pri nas pa komaj preseže 50 odstotkov, so opozorili.

Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad je dejala, da je 138 vprašanj oz. zahtev civilne družbe, ki so jih posredovali političnim strankam, ki sodelujejo na volitvah, pripravilo več kot 110 nevladnih organizacij in več tisoč posameznikov in posameznic. Zahteve po besedah Bervar Sternad odslikavajo pričakovanja o tem, v kakšni Sloveniji želimo živeti. “Volilna pravica ni nekaj samoumevnega,” je dejala, ne izkoristiti te pravice pa po njenem mnenju ni protest, ampak predaja.

Predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc je dejala, da ne pristajajo na te obtožbe in na ustrahovanje. Kampanja Glas ljudstva je po njenih besedah namenjena informiranju javnosti, “da ljudje spoznajo vsebino strank”. Poudarila je, da ne gre za propagando ene stranke ali ene politične opcije, ampak so imele vse stranke možnost, da sodelujejo tako pri oddaji svojih stališč do teh zahtev kot na aplikaciji Volitvomat. Vse politične stranke so imele enake možnosti, je dejala, “vendar pa nekatere stranke kljub več pozivom te priložnosti niso želele izkoristiti”. Parlamentarne stranke, ki so podale svoje odgovore, so LMŠ, SD, Levica, SAB in DeSUS, niso pa se odzvale koalicijske SDS, NSi in Konkretno.