V Šolskem centru v Kranju bi zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra uvedli dva nova srednješolska programa. Ob močni podpori dveh ministrstev, domače in okoliških občin ter zdravstvenih ustanov jih je presenetilo mnenje zbornice zdravstvene in babiške nege, ki novih programov že drugo leto zapored ni podprla. Šola lansko leto med drugim tudi zato ni dobila dovoljenja ministrstva za vzgojo in izobraževanje za razmestitev programov. Argumenti zbornice so zelo ostri. Letošnjo odločitev bo ministrstvo sporočilo v začetku decembra.
V Kranju načrtujejo gradnjo novega doma za starejše in širijo zdravstveni dom. Še vedno so v igri za gradnjo nove regijske bolnišnice, imajo svojo porodnišnico, na Golniku pa deluje klinika za pljučne bolezni za alergijo. Že več let se zato spopadajo z mankom zdravstvenega kadra, pa tudi organizacijskimi težavami v zdravstvenem varstvu.
Na Srednji ekonomski, storitveni in gradbeni šoli Kranj (ŠC Kranj) na pobudo kranjske občine tako že dlje časa razmišljajo o uvedbi novih zdravstvenih srednješolskih programov zdravstvena nega ter bolničar-negovalec. Že lani so na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) naslovili predlog za razmestitev srednješolskega programa, a ga je ministrstvo kljub močni podpori lokalnega okolja – edino negativno mnenje k uvedbi novih programov je podala Zbornica zdravstvene in babiške nege – zavrnilo.
Letos na šoli poskušajo ponovno, tudi tokrat so zbrali močno podporo uvedbi novim programom: razmestitev so med drugim podprli ministrstvo za zdravje, ministrstvo za solidarno prihodnost, kranjski dom upokojencev, kranjska porodnišnica, Zdravstveni dom Kranj, klinika Golnik, bolnišnica Jesenice in šest okoliških občin. Brez podpore so znova ostali le pri zbornici. “Obakrat smo seveda pričakovali pozitivno mnenje, bilo pa je že lani negativno,” je za N1 povedala ravnateljica Nada Šmid.
Šola. Fotografija je simbolična. (Foto: BOBO)
Za novince v štiriletnem srednješolskem izobraževalnem programu zdravstvene nege bi bilo razpisanih 28 mest, za triletni poklicni program bolničar-negovalec pa 26 vpisnih mest, je za N1 pojasnila ravnateljica.
Zbornica že drugič: Obstajajo resni zadržki
Na zbornici so v letošnjem odgovoru, ki so ga poleg kranjske občine naslovili še na ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI), zavod za šolstvo in MZ, izpostavili, da pri mnenju vztrajajo, ker se “razlogi in dejstva” v letu, odkar jih je za mnenje prosil ŠC Kranj, niso spremenili. Upravni odbor zbornice takrat predloga ni podprl, ker je menil, da “obstajajo resni zadržki”.
Upravni odbor zbornice je med drugim ocenil, da že obstoječe srednje zdravstvene šole na Jesenicah oziroma v Ljubljani učinkoviteje in lažje zagotavljajo kakovostno izobraževanje na tem področju kot srednja šola, ki takega izobraževalnega programa še ni imela in trenutno ponuja izobraževalne programe, kot so ekonomski tehnik, administrator, trgovec, frizer, gradbeni tehnik, zidar, tesar ipd.
Ravnateljica Šmid pa ravno zaradi tega meni, da bi bila uvedba novih programov v Kranju še kako smiselna: “V Kranju imamo dijake, ki bi se vpisali na zdravstvene programe, a se ne želijo vsakodnevno voziti na Jesenice ali v Ljubljano. Zato se vpišejo v druge programe in zato se izgublja delež potencialnega novega kadra.”
Zbornica je v argumentu proti uvedbi programa zapisala tudi, da ŠC Kranj po njihovi oceni ni zmožna zagotoviti ustreznih kadrovskih, organizacijskih in materialnih pogojev za kakovostno izvedbo izobraževalnih programov s področja zdravstvene nege: “Kakovost srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja, vlaganje v usposabljanje učiteljev, spremljanje njihovega dela in profesionalnega razvoja, podpora pri njihovem izobraževanju in strokovnem napredovanju ter ustrezne materialne pogoje lahko učinkoviteje in lažje zagotavljajo srednje zdravstvene šole, ki že izobražujejo za poklice zdravstvenih delavcev. Na srednjih šolah, ki nimajo ustreznega števila dijakov in učiteljev s področja zdravstvene nege, po mnenju zbornice ni mogoče zagotoviti ustreznih kadrovskih, organizacijskih in materialnih pogojev za kakovostno izvedbo izobraževalnih programov s področja zdravstvene nege.”
Zdravstvena šola (Foto: Srdjan Živulovič /BOBO)
“Na šoli smo drugačnega mnenja,” pa je oporekala Šmid in dejala, da šola že zdaj zagotavlja ustrezne pogoje za obstoječe programe in da si bodo to prizadevali tudi v prihodnje. “V lanskoletnem odgovoru je bilo veliko zapisanega tudi o tem, da na šoli ne spremljamo dela učiteljev, kar je nekorektno trditi. Nekdo, ki ne pozna utripa šole in ne spremlja njenega dela, tega ne more komentirati.”
Še en argument zbornice je bil, da se v državi srečujemo z vedno manjšim številom dijakov in da osnovnošolsko izobraževanje letos zaključuje manj kandidatov kot lani: “Kot smo že pojasnili, Srednja šola Jesenice in Srednja zdravstvena šola Ljubljana, ki sta geografsko uvrščeni v bližini Mestne občine Kranj, že zagotavljata ustrezne kadrovske, organizacijske in materialne pogoje za kakovostno izvedbo izobraževalnih programov s področja zdravstvene nege in zato po mnenju zbornice ni treba uvajati novih programov.”
Ravnateljica: Interes je res močan
Ravnateljica ŠC Kranj je za N1 tudi pojasnila, da se seveda zaveda težav s pridobivanjem strokovnega kadra, a da je v njihovem primeru to ne skrbi. Ob iskanju podpore za razmestitev programa ji je namreč več zdravstvenih institucij iz Kranja in njegove okolice pokazalo, da so pripravljene priskočiti na pomoč s strokovnim kadrom.
“Interes na njihovi strani je res močan.” Ne strinja pa se z navedbo zbornice, da se število dijakov zmanjšuje, saj so po njenih ocenah demografske napovedi zelo ugodne.
Na zbornici se jim zdi pomembno, da srednješolski zdravstveni izobraževalni programi ne zagotavljajo le učinkovite izobrazbe, ampak so tudi povezani z zahtevnejšimi kliničnimi okolji na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti za vodeni praktični pouk v kliničnih okoljih. “Izkustvene metode poučevanja, kot so simulacije, formativno spremljanje, senzorično gledališče in učne situacije, so izredno učinkovite in omogočajo pridobivanje strokovnega in kakovostnega znanja prihodnjih delavcev.”
Ob koncu odgovora so v zbornici še poudarili, da so pri mnenju upoštevali nujnost zagotavljanja kakovostnega srednješolskega izobraževanja ter nadaljnje zagotavljanje kakovostne, strokovne in varne zdravstvene obravnave.
Upravni odbor Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije sestavlja deset članov: predsednica zbornice Monika Ažman, podpredsednik zbornice Janez Kramar,Metka Plesničar,Barbara Luštek, Alenka Bijol, Peter Požun, Renata Batas, Andreja Žertuš, Irena Potočar in Anita Prelec.
Dodatna pojasnila za N1 še bolj ostra
Zbornico smo v luči številnih protiargumentov vprašali, ali želijo svoje mnenje dodatno argumentirati. Predsednica Monika Ažman jev odgovoru za N1 razložila, da imamo v Sloveniji na področju zdravstvene in babiške nege že 13 srednješolskih in osem visokošolskih zavodov, kar je po njihovi oceni za slovenski prostor zadostna pokritost. “V zbornici podpiramo povečevanje vpisnih mest na obstoječih izobraževalnih institucijah in nismo naklonjeni odpiranju novih izobraževalnih programov na institucijah,” je zapisala.
V dodatnem odzivu je bila do uvedbe novih programov na ŠC Kranj sicer še nekoliko bolj ostra kot v uradnem mnenju: poleg že omenjenih pomislekov glede kadra je Ažman izpostavila, da si takih programov želijo na “močnih in strokovno najboljših srednjih šolah, katerih dijaki bodo po zaključku šolanja ustrezno usposobljeni za delo v kliničnih okoljih”.
Monika Ažman (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)
“Odpiranje novih programov namesto vlaganja v obstoječe predstavlja negospodarno in neracionalno ravnanje države, zato temu nismo naklonjeni,” je zaključila argument.
Ob koncu je Ažman še poudarila, da v Sloveniji potrebujemo “jasno vizijo in strategijo izobraževanja zdravstvenih delavcev, ne zgolj ad hoc rešitev”, ter da je treba težave začeti reševati z medresorskim sodelovanjem in v soglasju s stroko.
Podporniki: Program bi lahko povečal zanimanje
Popolnoma drugačnega mnenja od zbornice so podporniki programov. Izpostavili so, da bo dodatno izobraževanje v Kranju pomembno pripomoglo k zanimanju mladih za ta dva poklica, kjer zaposlenih že več let kritično primanjkuje. “Menimo, da bi z umestitvijo izobraževalnega programa v Kranju, ki je regionalno središče Gorenjske, lahko povečali interes za vpis v omenjene izobraževalne programe,” posebej poudarjajo na ministrstvu za zdravje. Podobno pravijo na Mestni občini Kranj, kjer se jim zdi bližina šole eden izmed bolj ključnih dejavnikov pri odločitvi mladih o srednješolski izobrazbi.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost so ob izreku podpore poudarili, da se bodo potrebe po negovalnem kadru v Kranju zaradi načrtovane gradnje doma za starejše še povečale, in spomnili na prihajajočo uvedbo dolgotrajne oskrbe na domu. “Zato bo treba v najkrajšem možnem času nameniti posebno pozornost izobraževanju ustreznega kadra.”
Da sta programa v Kranju kljub že obstoječim programom v Ljubljani in na Jesenicah zelo zaželena, pravijo tudi v SB Jesenice, kjer vse bolj očitnega primanjkovanja zaposlenih že od epidemije dalje ne morejo več učinkovito nadomeščati. “Zaradi tega izrekamo polno podporo vsakemu posamezniku ali organizaciji, ki si prizadeva vzpostaviti dejavnosti za olajšanje poti mladim do ustrezne izobrazbe ter postati del naše ekipe,” so sporočili občini.
Kot omenjeno, nove programe podpirajo tudi v kranjskem zdravstvenem domu, porodnišnici in tamkajšnjem domu za upokojence, kliniki na Golniku in v šestih sosednjih občinah: v Tržiču, Šenčurju, Cerkljah na Gorenjskem, Naklem, Jezerskem in Preddvoru.
“Kadra bo vedno manj”
“Več kot je programov, več je možnosti za pridobivanje novega kadra,” pa se je na predlog uvedbe novih programov v Kranju za N1 odzvala predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič.
“Mislim, da moramo v naši državi izkoristiti prav vsako možnost za to, da dobimo nov kader zdravstvene nege, ki ga je na vseh stopnjah izobrazbe absolutno premalo. V tem kontekstu podpiramo širitev programov. Zelo sem kritična do tega, da za srednješolske programe zdravstvene nege ni zanimanja, saj to vpliva na privlačnost poklica za bodoče dijake.” Meni, da bi morala strokovna organizacija spodbujati nove programe. “Kadra bo v prihodnosti še bolj primanjkovalo,” je izpostavila.
Aljaž Uršej/N1
Odločalo bo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje
Končna odločitev o uvedbi programa je na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Kot so pojasnili za N1, bo ministrstvo vsem srednjim šolam svoj predlog odziva na njihove predloge glede obsega razpisanih mest poslalo v začetku decembra.
Poteka odločitve niso želeli podrobneje pojasnjevati, saj še ni znana. So pa v odgovoru dodali, da ministrstvo v tovrstnih zadevah vedno išče mnenje pristojnih zbornic in drugih deležnikov. “Na podlagi preučitev vseh mnenj in podatkov, ki kažejo trende pri vpisu, ter potreb trga dela se ministrstvo odloča o razmestitvi programov,” so dodali.
Ravnateljica ŠC Kranj Nada Šmid je letos glede končne odločitve nekoliko bolj optimistična, a je kljub temu izpostavila, da jih je lanskoletna odločitev ministrstva nekoliko presenetila: “Preden je šola nagovorila institucije, smo imeli sestanek na MVI, kjer so nam kot enega izmed pogojev za razmejitev programa postavili zagotovitev učnih mest pri delodajalcih. Potem je to mnenje zbornice nekako pretehtalo. Je pa tudi to res, da se z vsako novo razmestitvijo ruši mreža šol, zato ni vse tako preprosto.”
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje