Prvi val epidemije je povzročil največji manko novih diagnoz kožnega melanoma, saj je bilo diagnosticiranih 35 odstotkov manj melanomov kot pred epidemijo, opozarja Onkološki inštitut (OI) Ljubljana, ki spremlja vpliv epidemije covida-19 na obravnavo onkoloških bolnikov v Sloveniji. Tega manka diagnoz iz leta 2020 še niso nadoknadili.
Vsako leto se število zbolelih za rakom kožnega melanoma poveča za 2,5 odstotka, kar je največ med vsemi raki, zdravljenje pa je kljub relativno dobri prognozi preživetja odvisno od pravočasne diagnoze, so zapisali na onkološkem inštitutu. In čeprav danes že več kot 90 odstotkov bolnikov preživi več kot pet let po diagnozi, strokovnjaki na OI pozivajo, da je ob morebitnih sumljivih kožnih spremembah o tem treba takoj obvestiti osebnega zdravnika.
Specialistka kirurgije na OI Barbara Perić je navedla, da kar 88 odstotkov bolnikov z novoodkritim kožnim melanomom potrebuje zgolj kirurški poseg ali dva, saj se kirurgija na tem področju v zadnjem desetletju znatno spreminja.
“Kirurgija melanoma se tako razvija v smeri selektivnih, ciljanih posegov, namenjenih bolnikom s tretjim ali četrtim stadijem bolezni in bo v bodoče, podobno kot radioterapija, služila izboljšanju učinkovitosti sistemskega zdravljenja,” so njene besede povzeli v sporočilu za javnost.
Predstojnica sektorja internistične onkologije na OI Janja Ocvirk je izpostavila, da se je v zadnjih letih močno spremenilo sistemsko in dopolnilno zdravljenje melanoma. Kot je dodala, tarčno zdravljenje in imunoterapija preprečujeta ponovitve bolezni ter podaljšujeta preživetje.
Ocvirkova je predstavila kampanjo ozaveščanja Sekcije za internistično onkologijo, ki se je začela danes. “Javnost bomo vse do sredine junija seznanjali z dejavniki tveganja za nastanek kožnega raka in izpostavili značilne znake, ki so nam lahko v pomoč pri zgodnjem prepoznavanju nastanka kožnega raka,” je napovedala.
Iz OI so sporočili tudi, da so slovenski javnosti zagotavljanje zdravljenja kožnega melanoma želeli prikazati s kratkim filmom Zdravljenje kožnega melanoma na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Najpomembnejši dejavnik tveganja za pojav kožnega melanoma je sicer izpostavljenost UV žarkom, zato je ustrezna zaščita pred sončnimi žarki izjemno pomembna.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!