Menu Item
Po pandemiji so se v slovensko prestolnico vrnili turisti, s tem pa žal tudi žeparji. Najpogosteje so to pravzaprav žeparke iz Hrvaške in BiH, ki delujejo v skupinah. Proti njim se – do zdaj uspešno – borijo turistični vodniki v sodelovanju s policijo.
Slovenska policija je v prvih šestih mesecih leta 2017 zaznala 554 žeparskih tatvin, leto pozneje 518, zadnje poletje pred izbruhom epidemije pa jih je bilo veliko manj, “le” 111.
Upad teh kaznivih dejanj med letoma 2018 in 2019 lahko pripišemo tudi uspešnemu sodelovanju turističnih vodnikov s policijo. Ko je bilo tatvin vse več, so se vodniki namreč povezali prek aplikacije za komuniciranje in se tam obveščali, kje so opazili žeparje ter kako so videti. Skupini so se pridružili tudi policisti.
Smisel skupine je, da so vsi obveščeni hkrati, tudi tisti, ki lahko takoj ukrepajo, torej policisti. Prav tako pa lahko vodniki opozorijo druge kolege, kje so opazili žeparje, nam je zaupala dolgoletna turistična vodnica in predsednica društva Argos Mateja Kregar Gliha. “Žal so žeparji pokazatelji, da se je turizem vrnil. Trenutno jih opažamo pod pretvezo zbiranja podpisov,” je povedala Kregar Gliha.
Tudi v Turizem Ljubljana pravijo, da so se začeli pojavljati posamezni primeri, kar opazijo, ko turistično informacijski center obiščejo tuji gostje, ki kot žrtve žeparjev iščejo informacije o najbližji policijski postaji. “Sicer tovrstnih primerov ni veliko, vendar pa se pojavljajo, medtem ko jih do marca oziroma aprila nismo zasledili,” so še dodali.
Slovenski vodniki so se povezali s hrvaškimi kolegi in ugotovili, da gre tako pri njih kot pri nas za iste osebe, ki potujejo iz kraja v kraj, tudi z javnimi prevoznimi sredstvi. “Želimo si, da bi se ta neformalna pomoč vzpostavila tudi prek meja. Z italijanskimi kolegi nam gre malo težje, zdi se, kot da so že malo obupali, ker je žeparstva tam veliko. A hrvaški kolegi so se povezali z ministrstvom za notranje zadeve, zato verjamemo, da bo naše sodelovanje uspešno,” je dejala sogovornica. Jeseni je v načrtu tudi skupno srečanje.
Kot je poudarila Kregar Gliha, kraja, ki se zgodi med vodenjem, meče slabo luč na celotno izkušnjo vodenja in seveda na mesto. “Ko se zgodi kraja v skupini, se vsa pozornost takoj usmeri na osebo, ki je bila okradena. Vsem postane vseeno, kdo je Prešeren in kaj se dogaja na ljubljanski tržnici, saj začnejo preverjati, ali še imajo dokumente in denarnice,” je orisala.
V verigo obveščanja so vključili še druge turistične delavce, kot so receptorji in vozniki kavalirja. Tako lahko tudi oni mirno opozorijo ljudi, kako se zaščititi. “Po toči zvoniti je prepozno. Boljša je preventiva,” še dodaja turistična vodnica.
Naveza med policisti in turističnimi vodniki
Turistični vodniki ne skoparijo s pohvalami na račun policistov, enako pa je tudi z druge strani. Sodelovanje, ki se je vzpostavilo med njimi, je uspešno.
Pomočnik načelnice PP Ljubljana – Center Irfan Beganović je povedal, da v primerjavi s prejšnjimi leti letos še ne zaznavajo večjega števila žeparskih tatvin, a so se zagotovo z vrnitvijo turistov začeli pojavljati posamezni primeri.
Tovrstna kazniva dejanja se izvajajo v skupini, največkrat pa so storilke ženske. Najpogosteje prva zamoti oziroma ogovori oškodovanca, druga pa izvede tatvino in ukradene predmete izroči tretji osebi. Po dejanju denarnico odvržejo v smetnjak ali pa jo celo – pod pretvezo, da so jo našli na tleh – vrnejo oškodovancu.
Najpogosteje te dobro organizirane skupine žepark prihajajo iz nekdanjih držav Jugoslavije, predvsem so to državljanke Hrvaške in BiH. Pogosto so v žeparjenje sicer prisiljene.
Policija je v petek obravnavala drzno tatvino, a ne v središču mesta, temveč v nakupovalnem centru na Viču. Dve neznani storilki sta ženski iz nahrbtnika ukradli denarnico, ta pa je to opazila šele, ko je prejela sporočila o dvigih na bankomatu. Storilki sta ji povzročili za 800 evrov materialne škode. S PU Koper pa so sporočili, da so v soboto zvečer v Piranu ženski iz Maribora ukradli torbico, v kateri je imela gotovino in bančne kartice ter osebne dokumente, ključe in druge osebne predmete. Tako je tudi v dnevnih poročilih posameznih policijskih uprav mogoče zaznati vedno več posamičnih primerov.
Kako se zaščititi pred žeparji
Kazniva dejanja, kot so drzne tatvine oziroma žeparske tatvine, prijavite policiji, še prej pa poskrbite za blokiranje plačilnih in kreditnih kartic in se s tem izognite zlorabam kartic (in posledično večji materialni škodi).
S sabo ne nosite veliko gotovine, vrednejših predmetov, prav tako pa ne imejte vseh plačilnih kartic v eni denarnici. Prav tako ne odlagajte denarnic, fotoaparatov in telefonov na pulte oziroma mize, saj lahko to priložnost žeparji v trenutku izkoristijo. Gotovino in vrednejše predmete shranite v notranjost jakne ali plašča. V gneči je treba imeti torbice oziroma nahrbtnike ves čas pod nadzorom.
Pomembno je, da si oškodovanci zapomnijo opis storilca, smer pobega in nato o tem čim prej obvestijo policijo na številki 113.
Žeparske tatvine so najbolj značilne za kraje, kjer je večja frekvenca ljudi (tržnice, avtobusne postaje, železniške postaje, na avtobusih mestnega potniškega prometa, ob kulturnih znamenitostih …).
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje