V parku v središču Ljubljane se je pred nekaj dnevi otrok zbodel v odvrženo injekcijsko iglo. Preverili smo, kaj storiti v takem primeru ter kako za čistočo in varnost parkov skrbita občina in policija.
V Valvasorjevem parku v središču Ljubljane se je pred nekaj dnevi 6-letnik zbodel v odvrženo injekcijsko iglo. Otrok se je igral na travniku, ki leži med Prirodoslovnim in Narodnim muzejem ter stavbo parlamenta. Po besedah staršev je bil otrok obut, igla pa se mu je skozi podplat zarila v stopalo.
Otroka so starši odpeljali k osebnemu pediatru, ki ga je napotil na urgenco infekcijske klinike. Tam so otroku vzeli kri in jo laboratorijsko preverili, postopek pa bodo v naslednjih mesecih še večkrat ponovili, da bi bili povsem prepričani, da se ob vbodu ni okužil, so nam povedali starši.
Kaj storiti v takem primeru, smo vprašali Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
“Ostri predmeti, zlasti igle, ki jih uporabljajo uživalci prepovedanih drog z vbrizgavanjem, so lahko onesnaženi s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami oziroma izločki,” opozarjajo. Ob takšni poškodbi obstaja nevarnost za okužbo s tetanusom, vendar le, če je bil oster predmet odvržen v okolje, onesnaženo z zemljo, pojasnjujejo.
Najprej razkuževanje, nato k zdravniku
V primeru vboda ali ureznine z iglo ali drugim ostrim predmetom, ki bi lahko bil onesnažen s krvjo, moramo predel najprej razkužiti. “Rano izpiramo s tekočo vodo ali fiziološko raztopino 10 minut, nato poškodovano mesto razkužimo z alkoholnim razkužilom. Rane ne sesamo z usti,” svetujejo na NIJZ.
Nato moramo obiskati osebnega zdravnika, ki bo rano po potrebi oskrbel. Če bo ocenil, da obstaja nevarnost za okužbo s katerim od nevarnih virusov, nas bo napotil k infektologu.
Okužba s HIV praktično neverjetna
“Ob takem dogodku infektologi pomislimo na možne okužbe s HIV, hepatitisom B in C, to je z virusi, ki se prenašajo s krvjo,” pravi infektolog dr. Janez Tomažič. “Verjetnost za okužbo s HIV je izredno izredno majhna, pri nas se v 40 letih še nikoli ni zgodilo, da bi se kdo okužil prek v naravi odvržene igle, niti se to ni zgodilo v zdravstvu, da bi zdravstveni delavec zbodel osebo s HIV in nato sebe ter se tako okužil,” miri predstojnik katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo na medicinski fakulteti. “Tudi v svetu v zadnjih desetih letih ni bilo dokumentiranih takih primerov v zdravstvu, kaj šele v naravi,” poudarja.
Infektologi v takih primerih opravijo testiranje. Le izjemoma se odločijo, da pacientu dajo zdravila proti okužbi s HIV, ki jo mora izpostavljena oseba dobiti čim prej, v prvih 24 ali največ 72 urah po vbodu. “Če se nam to zdi smiselno glede na okoliščine, na primer, če je oseba, ki si injicira droge, ravnokar odvrgla to iglo, nato pa se je nekdo zbodel, ali če je bila igla krvava, se odločimo za ta zdravila, ki so v obliki tablet, in tako zmanjšamo še tisto milijoninko možnosti, da bi se nekdo na ta način okužil,” pravi Tomažič.
“Proti hepatitisu B so otroci cepljeni, tako da te nevarnosti ni. Obstaja minimalna verjetnost za okužbo s hepatitisom C, a je ta bolj teoretična kot praktična, takih primerov nismo imeli,” poudarja Tomažič. Za zdravljenje hepatitisa C so na voljo učinkovita zdravila.
Med odvisniki ni veliko okuženih s HIV
V obdobju zadnjih desetih let (2013–2023) je bilo v Sloveniji prijavljenih skupno 474 primerov novih diagnoz okužbe s HIV. Največji delež okuženih je iz skupine moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Pri odvisnikih, ki si injicirajo droge, so v desetletju potrdili 16 primerov okužbe s HIV (po eden v letih 2015, 2016, 2020, 2022 in 2023, po dva v letih 2013 in 2019, tri v letu 2014 ter štirje v letu 2021), piše v poročilu NIJZ.
Kako občina skrbi za čiščenje ulic in parkov
Za čiščenje javnih površin, tudi odstranjevanje igel, v Ljubljani skrbi Voka Snaga. “Večkrat tedensko namensko pregledajo lokacije, kjer je pričakovati odvržene igle, seveda pa poberejo oziroma odstranijo vse igle, na katere naletijo ob izvajanju rednega čiščenja javnih površin in javnih sanitarij,” pravijo na Mestni občini Ljubljana (Mol).
Igel zaradi varnostnih razlogov ne štejejo, ampak jih s čim krajšim postopkom z ustrezno opremo pospravijo v zbiralnike za odstranjevanje infektivnih odpadkov, ki jih predajo pooblaščenemu prevzemniku v nadaljnjo predelavo. “V letu 2023 so zaposleni v Voki Snagi opravili 290 ur odstranjevanja igel v javnih sanitarijah in še 290 ur na drugih javnih površinah Mola, kar je skupno znašalo 30.940 evrov z DDV. Ocenjujemo, da so zbrali približno 1.720 litrov infektivnih odpadkov,” so podatke povzeli na občini.
Mol in policija opozarjata, naj občani igel ne odstranjujejo sami, saj gre za nevarne odpadke, ampak naj pokličejo v center za pomoč in podporo na številko 01 580 81 00. Za odstranitev infektivnih odpadkov na zasebnih površinah so zadolženi lastniki oziroma upravljalci teh površin, dodajajo na občini.
Na delu policisti in mestni redarji
Policija in mesto pri tej problematiki sodelujeta. Mestno redarstvo dnevno zagotavlja prisotnost patrulj na območjih, kjer se odvisniki intenzivneje zadržujejo, posebej v centru mesta, pravijo na občini. Izvajajo redne nadzore in v primerih manjših kršitev javnega reda in miru redarji sami izvedejo ukrepe, v primeru prekrškov in kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo in uživanjem nedovoljenih drog, pa to stori policija. “Pri tem moramo poudariti, da zadrževanje oseb na javnih mestih ni prepovedano,” še pravijo na Molu.
Policisti največ primerov zlorabe prepovedanih drog zaznavajo na območju širšega centra Ljubljane, okolice metadonskih ambulant, zapuščenih stavb, manj obljudenih parkov, nabrežij rek in drugih podobnih mest, kjer večkrat opravljajo usmerjene in poostrene nadzore. “Za še bolj učinkovito preprečevanje t. i. ‘ulične kriminalitete’ je bila ustanovljena posebna delovna skupina, s katero zagotavljamo še večjo prisotnost policistov na varnostno obremenjenih območjih, tudi na območjih, kjer se zadržujejo uživalci drog,” poudarjajo na policiji. Dodajajo, da v primerih, ko so obveščeni o odvrženih iglah, na teh krajih nadzore opravljajo še večkrat.
Pred kratkim je ekipa N1 na terenu preverila, kakšno je stanje med uporabniki drog v Ljubljani. V porastu je t. i. odprta scena, ko se uporabniki pred mimoidočimi ne skrivajo in drogo uživajo na javnih mestih. Prav tako je na več mestih po Ljubljani naša kamera posnela kupe igel. Več, tudi o tem, kaj v zvezi s tem storita občina in policija, preberite in si oglejte v članku Kupi igel v Ljubljani: vedno več uporabnikov si droge vbrizgava v javnosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje